Poletje in prebava: skriti sovražniki zdravih počitnic

Črevesne nalezljive bolezni se najpogosteje kažejo s slabostjo, bruhanjem, drisko, bolečinami ali krči v trebuhu in povišano telesno temperaturo. Povzročijo jih lahko virusi, bakterije ali paraziti. Okužimo se predvsem z onesnaženo hrano ali vodo, povzročitelji pa se lahko zaradi neustrezne higiene prenašajo tudi neposredno med ljudmi.

Pri driski in bruhanju telo ne izgublja le vode, temveč tudi pomembne elektrolite, med njimi natrij in kalij. Najnevarnejši zaplet je zato dehidracija, ki se lahko hitreje razvije pri majhnih otrocih, starejših, nosečnicah ter ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom ali kroničnimi boleznimi.

Tekočino je najbolje nadomeščati pogosto in v majhnih požirkih. Če človek po večji količini tekočine ponovno bruha, naj poskuša piti po žličkah ali majhnih požirkih v krajših presledkih. Pri izrazitejši driski, posebej pri otrocih in starejših, so primernejše lekarniške oralne rehidracijske raztopine, saj vsebujejo ustrezno razmerje vode, glukoze in elektrolitov. Sladke gazirane pijače in alkohol niso dobra zamenjava za takšno raztopino.

Zdravila, ki upočasnijo delovanje črevesja, lahko odraslim začasno zmanjšajo pogostost odvajanja, vendar niso primerna za vsako drisko. Brez posveta jih ne smemo uporabljati ob krvavem blatu, visoki vročini ali sumu na hujšo bakterijsko okužbo. Pri otrocih je pred uporabo nujen posvet z zdravnikom ali farmacevtom. Niti antibiotikov ne jemljemo na lastno pest.

Na potovanju velja piti vodo iz preverjenih virov, pri nezanesljivi oskrbi pa uporabljati originalno zaprto ustekleničeno vodo tudi za umivanje zob. Previdnost je potrebna pri ledu v pijačah, surovih jedeh, neopranem sadju in zelenjavi ter hrani, ki dlje stoji na sobni temperaturi. Najvarnejše so jedi, ki so dobro toplotno obdelane in postrežene vroče.

Pomembno je redno umivanje rok z milom in vodo, zlasti pred jedjo in po uporabi stranišča. Kadar to ni mogoče, lahko začasno uporabimo razkužilo za roke, vendar to ne nadomesti temeljitega umivanja vidno umazanih rok.

Manj tekočine, drugačen dnevni ritem, dolgo sedenje v avtomobilu ali letalu, manj gibanja in prehrana z malo vlakninami lahko prispevajo k zaprtju. Pomagajo postopno povečanje vnosa vlaknin, dovolj tekočine, vsakodnevno gibanje in reden obisk stranišča brez zadrževanja potrebe. Vlaknine je treba dodajati počasi, saj lahko nenadna večja količina napihnjenost še poslabša.

Ne jejmo tik pred spanjem

Napihnjenost, spahovanje, občutek polnosti in zgago pogosto sprožijo veliki obroki, mastne ali pikantne jedi, alkohol in gazirane pijače. Bolje je jesti manjše obroke, počasi in ne tik pred spanjem. Če se težave ponavljajo, je koristno zapisovati zaužito hrano ter spremljati, katere jedi jih sprožajo.

Slabost pa ni vedno posledica hrane. Lahko je tudi eden od znakov pregretja ali vročinske izčrpanosti, zlasti če jo spremljajo močno znojenje, šibkost, glavobol, omotica ali mišični krči.

Zdravniško pomoč poiščemo, če se pojavi kri ali gnoj v blatu, črno blato, huda ali naraščajoča bolečina v trebuhu, pogosto bruhanje, visoka vročina ali driska, ki se po dveh dneh ne izboljšuje oziroma traja več kot tri dni. Opozorilni znaki dehidracije so zelo suha usta, močna žeja, malo ali nič urina, temen urin, omotica, izrazita utrujenost, zaspanost ali zmedenost.

Pri dojenčkih, majhnih otrocih, starejših, nosečnicah in kroničnih bolnikih je smiselno pomoč poiskati prej.