Polovica je preobčutljivih na hrano

Ste napihnjeni, trpite zaradi zaprtja ali morebiti driske, imate izpuščaj na koži, ste utrujeni, vas bolijo glava, sklepi, mišice? Za vse to je morda kriva hrana, ne nujno alergija, pač pa intoleranca na hrano, preobčutljivost. A ker so simptomi podobni, sami težko vemo, za čem trpimo, pa vendar izraza ne označujeta istega zdravstvenega stanja: preobčutljivost je resda neprijetna, a ne ogroža življenja, tako kot ga lahko alergija. Slednjo ima približno dva odstotka populacije, za blažjo ali hujšo intoleranco na prehrano pa po nekaterih podatkih trpi okoli polovica ljudi.

Obstaja več razlogov za razvoj preobčutljivosti za hrano, nekateri še niso povsem raziskani, znano pa je, da obstaja genetska predispozicija, krive so lahko tudi slabe prehranjevalne navade, ki povzročijo motnje v delovanju črevesja. Preobčutljivost se lahko pojavi zaradi katerega koli živila, neželen odziv pa tudi več ur in celo dni po zaužitju motečega živila, količina tega je lahko zelo majhna. In da je vse še bolj zapleteno: reakcija ne nastopi nujno le ob zaužitju določenega živila, ampak tudi od dotiku.

Kot rečeno, sami težko določimo, ali smo alergični ali preobčutljivi, bo pa to lažje naredil zdravnik, in sicer s preiskavo krvi na alergije in preobčutljivost. Test intolerance za hrano lahko natančno identificira, na katero hrano smo alergični.

Živila, ki lahko povzročijo preobčutljivostno reakcijo, so mlečni izdelki, čokolada, jajca, predvsem beljak, aditivi, jagode, citrusi, paradižnik, tudi vino. Prvi korak k zdravljenju oziroma preprečevanju težav je, da moteče živilo izločimo iz prehrane. Sliši se preprosto, a to pomeni tudi natančno branje deklaracij in etiket s sestavinami. Čez čas živilo, za katero smo preobčutljivi, spet vpeljemo v prehrano, a v majhnih količinah in ne vsak dan, obenem pa spremljamo morebitni pojav simptomov; če se ti spet pojavijo, živilo spet izločimo iz prehrane.