Pomlajene in 
z lepimi dojkami

Doc. dr. Krešimir Božikov, dr. med, je specialist plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije. Polovično je zaposlen v kliničnem centru v Ljubljani, kjer se ukvarja z rekonstrukcijo dojk po onkoloških operacijah ter rekonstrukcijo obraza po parezi, to je ohromitvi obraznega živca. Drugo polje njegovega strokovnega delovanja je delo v lastni kliniki za estetsko kirurgijo, kjer mu največ pacientov oziroma pacientk, ki so v večini, zaupa pomladitev svojega obraza in estetsko povečanje dojk.

Estetska kirurgija je v svetu velik posel, po fotografijah groteskno spremenjenih obrazov lahko sklepamo, da kirurgi pogosto povsem nekritično opravljajo posege, vse v želji po zaslužku. Smo povsem padli na področju etike in moralnih vrednot?

V resnici večji del plastičnih kirurgov zelo profesionalno jemlje svoj posel in sprememb, ki so nastale zaradi nas, ljudje na ulici sploh ne zaznajo kot umetni popravek. Seveda pa izstopajo neposrečeni ali čezmerno popravljeni primeri, ki mečejo slabo luč na celotno področje estetske kirurgije. Sam nisem pripravljen človeku narediti neke ekstremne preobrazbe, sploh če takšna sprememba ne bi bila sprejemljiva za moje standarde.

Ali koga zavrnete?

Da, kar nekaj je takšnih primerov, ko ocenim, da pacienti pri svojih željah pretiravajo oziroma so nerealni, in zato nisem pripravljen opraviti določenega posega. Nekateri moje pomisleke upoštevajo, ocenjujem pa, da jih približno 80 odstotkov vztraja in išče možnosti naprej. Prej ali slej naletijo na kirurga, ki njihovim željam ustreže.

Kakšne so konkretno take pretirane želje?

Ženske na primer pogosto pretiravajo s količino polnila v obrazu, želeno velikostjo ustnic ali dojk. Ne bi sicer rad, da bi me razumeli narobe. Vesel sem žensk, ki si upajo, vendar ko menim, da je nečesa za zdaj dovolj, želim, da me ubogajo.

Kakšen je povprečen profil pacienta?

Pri ženskah imamo dve značilni skupini, prve so stare okoli petdeset let, so v življenju aktivne, vedo, da je naravno staranje lepo, vendar tudi vedo, da lahko to staranje nekoliko upočasnimo. Te pridejo na pomlajevanje obraza. Druga skupina so mlajše mamice, običajno okoli trideset let, ki po rojstvih otrok in dojenju želijo popraviti prsi.

Želijo čvrste prsi, kot so jih imele pri dvajsetih, recimo, ali morda hkrati tudi večje?

Pogosto jih želijo hkrati povečati. Zelo tipičen stavek je, da bi imele takšne, kakršne so bile med nosečnostjo, vemo pa, da se takrat povečajo.

Kaj pa moški?

Moški očitno čutimo manjšo potrebo po lepotnih popravkih in kot pacientov jih je precej manj kot predstavnic nežnejšega spola. Povprečen moški, ki pride k nam, je star okoli trideset let, želi pa popravek nosu ali korekcijo ginekomastije, to je zmanjšanje moških prsi oziroma dojk.

Večina vaših pacientov je odraslih, kot ste rekli, okoli trideset in okoli petdeset let. Najbrž imajo podobne želje tudi mlajši, denimo najstnice? Kolikšna je starostna meja, da opravite kirurški lepotni poseg?

Formalno je seveda osemnajst let, vendar pri tako mladih dekletih želim pred operacijo govoriti tudi s starši. Čeprav polnoletna, sem prepričan, da so še premlada in nezrela za tako pomembne odločitve. Vsekakor menim, da je bolje, da dekleta z operacijo počakajo nekaj let.

Stanje po lepotnih posegih se z leti spreminja, kakor se pač staramo. Se večina potem odloča za ponovne popravke?

Z lepotnimi popravki staranje upočasnimo, seveda ga ne moremo zaustaviti, zato na primer pomlajevanje obraza lahko opravimo vsakih nekaj let. Nekako se uveljavlja smernica, da tudi po posegih ostajamo v stikih in tu in tam dodamo kakšen »touch up«, kar podaljšuje ugodne učinke operacij. Podobna zgodba so povečane dojke, ki se z leti tudi spremenijo. Koža se s starostjo spremeni, postane manj elastična, če je pacientka nagnjena k ptozi, se bo ta z leti pojavila. Dolgoročno so mogoči tudi premiki vsadkov in nastanek kapsule. Takrat je po navadi čas za novo operacijo.

Kaj pa ponesrečeni posegi?

Ponesrečeni posegi so lahko slabi izidi zaradi zapletov, zaradi same gaussove krivulje, ki je vedno prisotna, ali zaradi slabih indikacij. Najtežje je popraviti stanje, kjer je imela odločitev za poseg napačne temelje. Po takšnih posegih skoraj vedno nastane konfliktna situacija med kirurgom in pacientom – ta išče drugo mnenje. Sam se vselej potrudim, da se takšni primeri ne zgodijo. Pridejo pa pacienti drugih zdravnikov, ki niso dovolj kritični do želja pacientov.

Vi torej ne boste ženski s košarico A zgolj na njeno željo naredili prsi velikosti košarice D?

Ne da bi se temeljito pogovoril, poznal vzrok za takšno velikost in njene predstave o velikih dojkah, izvedel meritve in simulacije, sigurno ne. Običajno sicer gre za povečanje velikosti za eno in pol do dve košarici, včasih pa so želje tudi ekstremnejše. Res je, naredil sem že tudi zelo velike dojke, vendar nikoli kar tako, zgolj na željo pacientke. Ne glede na velikost vselej ocenim, ali ženska ve, kaj hoče, zlasti pa, ali razume posledice in stranske učinke posega. Če presodim, da bo ženska velike dojke znala nositi, jih naredim.

Na podlagi česa pa se odločate, koliko boste ustregli željam pacientov?

Z vsakim pacientom opravim vsaj enourni pogovor, če je treba, tudi dva. Predvsem morajo biti njegove želje realne in uresničljive. Moram biti prepričan, da se ženska zaveda vsega, kar bo poseg potegnil za sabo. Poleg fizičnih danosti in možnosti upoštevam tudi psihično ter čustveno dojemanje in pričakovanje pacienta. Zgodi se tudi, da pride pacient, ki ima dismorfizem, to je motnjo samopodobe. Takšnemu človeku s kirurgijo ne moreš pomagati. Najbolj mu pomagaš s tem, da ga pred posegom prepoznaš.

Kdo so kirurgi, ki pacientom brez premisleka ustrežejo v njihovih pogosto očitno čudaških željah? Šarlatani?

Šarlatan je nekdo, ki se lažno izkazuje kot strokovnjak, na primer zdravnik. O njih torej ne moremo govoriti, saj nimajo licence. V primerih, o katerih sprašujete, pa gre za kirurge oziroma zdravnike, ki žal nimajo moralnih vrednot in za denar naredijo karkoli, ne glede na posledice, s katerimi se bo soočal pacient. V tujini je tega žal veliko, pri nas pa k sreči ne, saj nam je uspelo zdravnike, ki svojega dela niso opravljali strokovno in skladno z zahtevanimi standardi, nekako izločiti. Res je sicer, da je lepotnih kirurgov, ki ponujajo svoje storitve, veliko, a takih, ki dejansko operiramo, in to na visoki strokovni ravni, je v Sloveniji malo. Preostali opravljajo druge, neoperativne lepotne posege.

Opazite popravke na človeku?

Vsekakor. Po dobro opravljenem posegu je sicer videz obraza oziroma telesa karseda naraven, vendar strokovno oko popravke opazi. Laiki pa seveda opazijo, kar je slabo narejeno. Lepotni kirurgi stremimo k temu, da je sprememba na bolje očitna, da je torej vidno, da je človek videti bolje oziroma mlajši, vendar neizurjen opazovalec ne more ugotoviti, kaj točno je drugače.

V javnosti se včasih pojavijo govorice, češ da so zvezdnice, pacientke istega lepotnega kirurga vse videti podobno.

Vsak kirurg ima svoj način dela, lahko bi res rekli, da na pacientih pusti neki svoj podpis. Vendar se mi to, da dela ljudi, ki so si med seboj podobni, zdi pretirano. Mi namreč ne oblikujemo na novo na primer obraza, temveč le popravljamo obstoječega.

Če torej želim biti podobna neki filmski igralki ali pa na primer čedni sosedi, mi tega ne boste uresničili?

Seveda ne, naredil bom popravke, ki se skladajo z vašim obrazom in nadgrajujejo vašo podobo, ne neke tuje.