POČITEK

Popoldanski počitek ni lenoba: kdaj si ga je najbolje privoščiti

Nenaden padec energije v zgodnjih popoldanskih urah je povsem naravni biološki odziv telesa.
FOTO: Adriana Duduleanu/Gettyimages

FOTO: Adriana Duduleanu/Gettyimages

FOTO: Photoboyko/Gettyimages

FOTO: Photoboyko/Gettyimages

FOTO: Fizkes/Gettyimages

FOTO: Fizkes/Gettyimages

FOTO: Prostock-studio/Gettyimages

FOTO: Prostock-studio/Gettyimages

FOTO: Adriana Duduleanu/Gettyimages
FOTO: Photoboyko/Gettyimages
FOTO: Fizkes/Gettyimages
FOTO: Prostock-studio/Gettyimages
M. Fl.
 21. 7. 2026 | 15:00
2:36

Čeprav se dremež sredi delovnega dne pogosto označuje za lenobo, znanost pravi drugače. Pravilno načrtovan dnevni spanec deluje kot kratek ponovni zagon za možgane, saj izboljša zbranost, razpoloženje in poveča produktivnost bolj kot še tako močna kava, piše T portal.

FOTO: Photoboyko/Gettyimages
FOTO: Photoboyko/Gettyimages

Zlato obdobje za počitek

Kdaj pa nastopi idealen čas za popoldanski spanec? Po mnenju strokovnjakov je najboljše obdobje zanj med 13. in 15. uro, saj se ta čas ujema z naravno notranjo uro telesa. Ključna pri tem je dolžina počitka. Če traja od deset do trideset minut, se boste izognili neprijetnemu občutku zmedenosti po prebujanju. Daljši spanec povzroči vstop v globlje faze spanja, zaradi katerih se  zbudite bolj utrujeni in slabe volje kot prej.

Več kot navada

To, kar danes imenujemo power nap, je na območju Sredozemlja že stoletja del življenjske kulture. Naj gre za špansko siesto ali italijanski riposo, popoldanski počitek ima v južni Evropi status posebnega rituala. Ta tradicija ni nastala naključno. Medtem ko sodobna znanost padec energije razlaga s cirkadianim ritmom, so tisti ob morju že dolgo vedeli, da ni boljšega odgovora na popoldansko vročino, kot zapreti polkna in si privoščiti kratek predah.

FOTO: Fizkes/Gettyimages
FOTO: Fizkes/Gettyimages

Počitek za možgane in mišice

Mislite, da možgani med kratkim dremežem ne počnejo ničesar? Motite se. Med kratkim počitkom intenzivno obdelujejo informacije ter pomagajo pri prenosu podatkov iz kratkoročnega v dolgoročni spomin. Zato je popoldanski spanec koristen za študente in vse, ki opravljajo miselno zahtevno delo. Tudi telo ima od tega koristi. V teh nekaj minutah počitka obnavlja tkiva in mišice, vrača energijo ter izboljšuje reflekse. Kratek spanec je torej dobrodošel tudi za osebe s fizično zahtevnim delom ali aktivnim življenjskim slogom.

FOTO: Prostock-studio/Gettyimages
FOTO: Prostock-studio/Gettyimages

Kljub temu noben popoldanski dremež ne more nadomestiti slabih spalnih navad ponoči. Temelj energije še vedno ostajajo reden urnik spanja, gibanje ter izogibanje poznim obrokom in alkoholu. Popoldanski dremež je treba razumeti kot učinkovito orodje za hitro regeneracijo. Ne more nadomestiti kroničnega pomanjkanja spanja, lahko pa pomaga, da preostanek dneva izkoristimo bolj učinkovito.

Spremljajte Slovenske novice kot prednostni vir na Googlu

Sorodni članki

Premium
AJURVEDA
NOVO O HUJŠANJU
Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
VIDEO
Promo
RAČUNALNIKI
Promo
DOBRA HRANA
Photo
ODKRIVAMO SLOVENIJO
Promo
SKRB ZA TELO
Promo
IZRAČUN
Promo
IZVOZNIKI
Promo
ZDRAVJE
NATEČAJ
Promo
NE ZAMUDITE