Poskrbite za varnost na delovnem mestu

Kako hitro se lahko na delovnem mestu zgodi nesreča, je prejšnji teden pokazal primer iz Gorenjske, ko se je med spravilom lesa v lastnem gozdu smrtno ponesrečil 44-letni moški. »Upoštevajte pravila varnosti pri delu, usposobite se za varno delo z motorno žago ter uporabljajte vso potrebno zaščitno opremo – čelado z glušniki, protivrezno obutev in hlače. Svetujemo, da zahtevna in nevarna opravila prepustite usposobljenim osebam,« so po nesreči znova opozorili na policiji.

Potencialna tveganja na delovnih mestih so tudi v drugih poklicih. Med najbolj izpostavljenimi so delavci v gradbeništvu. Pred štirinajstimi dnevi je na primer z višine padel delavec na gradbišču v središču Ljubljane. »Delovna mesta na gradbiščih večinoma spadajo med delovna mesta z večjim tveganjem, saj se tam zgodi veliko nezgod. Posebnost gradbišč je tudi to, da na istem kraju dela večinoma izvaja več delodajalcev, pri čemer mora vodja del obvladovati dogajanje, saj je odgovoren tudi za izvajanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu,« pojasnjujejo na Inšpekciji nadzora varnosti in zdravja pri delu.

Pri delu na višinah je treba biti še posebno previden. FOTO: Guliver/Getty Images

Tako na gradbiščih kot v proizvodnih prostorih je lahko velik dejavnik tveganja hrup. »Delavci morajo imeti na voljo za uporabo osebno varovalno opremo za varovanje sluha, kadar izpostavljenost hrupu presega eno od obeh ali obe spodnji opozorilni vrednosti, ter morajo uporabljati osebno varovalno opremo za varovanje sluha takrat, kadar je izpostavljenost hrupu enaka eni od obeh zgornjih opozorilnih vrednosti ali obema ali ju presega,« spomnijo na inšpekciji. Dodajajo, da je treba pozornost nameniti tudi hrupu, ki lahko moti delo. »To je običajno splošen hrup na delovnem mestu kot posledica drugih proizvodnih virov v okolici delovnega mesta ali hrup zaradi neproizvodnih virov – prezračevanje, klimatizacija, sosednji obrati, hrup prometa.«

Nevarna poškodovana oprema

Zaposleni, ki morajo na delovnih mestih dvigovati, prenašati, spuščati ali nositi težka bremena, so med drugim dolgoročno izpostavljeni poškodbam hrbtenice. »Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1000 kilogramov najtežjih bremen in isti dan ne sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja,« poudarjajo pri inšpekciji in še, da mora delodajalec, kadar je to mogoče, ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali.

V Slovenskih novicah smo v preteklosti že pisali o tem, kako lahko zaposlenega na delovnem mestu poškoduje stroj. Še posebno če ta ni primerno vzdrževan. Za slednje mora seveda redno skrbeti delodajalec. Po drugi strani pa mora delavec napravo pravilno uporabljati, jo vzdrževati v skladu z navodili ter od delodajalca zahtevati popravilo poškodovane ali zamenjavo izrabljene delovne opreme, če ta predstavlja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare delavca ali delavcev.

Trpinčenje na delovnem mestu je eden od dejavnikov tveganja. FOTO: Littlebee80/Getty Images

Predvsem poleti znajo biti v marsikaterem proizvodnem obratu in tudi v pisarnah problem previsoke temperature zraka. Ta v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija »razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme, na primer peči, ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa«. Uporaba klimatskih naprav je v takih primerih seveda še kako dobrodošla. A tudi tukaj ne gre brez tveganj. Tako delavci kot delodajalci bi morali upoštevati pravilo –7 stopinj Celzija, »kar pomeni, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje«. Najbolj pa so, kot v primeru povišanih temperatur na delovnih mestih med drugim dodajajo na inšpekciji, učinkoviti kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, »temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje«.

Delo v gozdu je zelo nevarno. FOTO: Halfpoint/Getty Images

Nikakor ne gre spregledati psihosocialnih dejavnikov tveganja. »Ti dejavniki, med katerimi najdemo tudi trpinčenje, se v svoji široki paleti poznajo na vseh ravneh življenja delavca in delodajalca,« pojasnjujejo na inšpekciji in dodajajo, da tudi problemi na področju klasičnih dejavnikov tveganja, kot so hrup, ročno premeščanje bremena, lahko preidejo v psihosocialne dejavnike tveganja v primerih, ko se jih neustrezno rešuje. »Rezultati raziskave inšpektorata za delo so pokazali, da so spremembe v načinu dela povzročile povečane psihosocialne težave na slovenskih delovnih mestih. Lahko rečemo, da rezultati vzbujajo skrb.«