

Nespečnost pesti približno tretjino populacije. FOTO: Gettyimages

Premalo spanja lahko vodi v pozabljivost. FOTO: Nicoletaionescu Getty Images/istockphoto

Fotografija je simbolična. FOTO: Sinenkiy Getty Images



Kronično pomanjkanje spanja se lahko pojavi v naslednjih primerih:
Spanje je osnovna človekova potreba, tako kot jesti, piti in dihati. Je bistvenega pomena za zdravje in dobro počutje. V Evropi ga največ dobijo Finci in Nizozemci (več kot 7,5 ur), najmanj pa Turki, katerih povprečje znaša manj kot 7 ur.
Pomanjkanje lahko na dolgi rok povzroči težave s telesnim in duševnim zdravjem, izgubo produktivnosti in v najhujših primerih celo smrt.
Spanje daje vašemu telesu, vključno z možgani, čas za popravljanje celic, obnavljanje energije in sproščanje hormonov. Možgani takrat shranjujejo nove informacije in se znebijo toksinov. Živčne celice komunicirajo in se reorganizirajo, kar podpira zdravo delovanje možganov, poroča Healthline.

Telo v spanju torej popravlja celice, obnavlja energijo in sprošča ključne snovi za uspešno funkcioniranje.
Premalo spanja lahko moti delo, učenje in socialne interakcije. Utrujeni se težje osredotočimo in počasneje reagiramo, kar močno vpliva, denimo, na vožnjo. Hitreje postanemo živčni, jezni in zaskrbljeni.
Na dolgi rok se lahko razvijejo resne zdravstvene težave, vključno z boleznijo srca, ledvic, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, debelostjo in depresijo; primankljaj lahko pripelje celo do možganske kapi. Če premalo spimo, smo tudi bolj lačni, za telesno aktivnost pa imamo manj energije. To zlahka vodi v prekomerno težo.

»Pogost mit je, da se ljudje lahko naučimo preživeti z manj spanca. Vendar raziskave kažejo, da ni tako,« poroča Nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri iz ZDA.