

Za ljudi z boleznimi ledvic je lahko nevaren. FOTO: Rosshelen/Getty Images

Bolje se je postiti z zelenjavnimi kot sadnimi sokovi. FOTO: Alexraths/Getty Images

Dan prej uživamo le sadje in zelenjavo. FOTO: Peopleimages/Getty Images



Post s sokovi običajno pomeni, da v določenem obdobju ne uživamo nobene trde hrane, ampak zgolj sokove in/ali vodo. Takšen post lahko traja nekaj dni, nekateri pa ga potegnejo tudi v več kot mesec. Zagovorniki postenja trdijo, da se telo na ta način razstrupi in izloči strupe, ki se nabirajo v njem zaradi sodobnega načina življenja. Postenje naj bi pomagalo tudi pri hujšanju. Znanost teh trditev ne podpira.
A pregled raziskav iz leta 2015 ugotavlja pomanjkanje prepričljivih dokazov, da bi različni načini razstrupljanja odstranjevali toksine, pa tudi vpliv na telesno maso naj bi bil zanemarljiv. Študija, objavljena v reviji Nutrients, je primerjala različne prehranske režime in ugotovila, da lahko prehrana samo s sokovi v kratkem času spremeni sestavo ustnega in črevesnega mikrobioma na slabše; avtorji to povezujejo predvsem z odsotnostjo vlaknin v sokovih. Vendar je bila raziskava narejena na majhnem vzorcu in je trajala premalo časa, da bi jo lahko posploševali v trditev, da je post s sokovi škodljiv. Lahko pa premakne sestavo mikrobioma v negativno smer.

Pri ljudeh z dejavniki tveganja se post s sokovi ali vodo odsvetuje.
Zabeležene so tudi zdravstvene težave po postenju s sokovi. V medicinski literaturi se pojavljajo akutne ledvične okvare, povezane z uživanjem sadnih in zelenjavnih sokov. V publikaciji American Journal of Kidney Diseases so leta 2018 zabeležili primer prej zdrave 65-letnice z akutno oksalatno nefropatijo, ki je nastopila po postu z zelenimi smutiji oziroma sokovi za razstrupljanje. V Evropi so leta 2023 zabeležili primer akutne oksalatne nefropatije in napredovanja do zelo hude ledvične okvare zaradi pretiranega postenja z zelenjavnimi sokovi. Pri ljudeh z dejavniki tveganja se post s sokovi ali vodo odsvetuje.
Na splošno velja, da se postenja lahko lotijo zdravi posamezniki, a tudi ti previdno in oboroženi z znanjem, ki ga najdejo v knjigah o postu ali pri izkušenih oziroma na tem področju izobraženih posameznikih. Da bo post zdrav in neškodljiv, je, vsaj prvič, bolje, če je kratek in traja le en dan. Daljši režimi povečajo tveganje za pomanjkanje beljakovin in energije ter za težave pri ljudeh z boleznimi. Če se bomo postili s sokovi in ne z vodo, se odločimo za zelenjavne, saj sadni hitro dvignejo krvni sladkor. Še bolje bo, če namesto sokov uživamo smutije, saj tako v telo dobimo vlaknine. V nasprotnem primeru se bomo po treh dneh posta morali klistirati. Večina strokovnjakov za postenje priporoča, naj bo post postopen, prav tako tudi prehod nazaj na hrano. Če imamo dvodnevni post, uživajmo dan pred in po postu samo sadje in zelenjavo, dva dni prej in dva dni po njem pa brezmesno hrano.

Če je cilj bolj zdravo življenje, stroka sicer bolj podpira preproste ukrepe, kot so več polnovredne rastlinske hrane, dovolj beljakovin, manj ultraprocesirane hrane, stabilen ritem obrokov in zadostna hidracija.
Začnimo počasi, prvič samo en dan.