Poveča tveganje za okužbo: največja napaka pri odstranjevanju klopa

Ugriz klopa je največkrat neboleč in neopazen, posledice pa so lahko resne. Strokovnjaki svarijo, da so ti insekti med najpomembnejšimi prenašalci nalezljivih bolezni, saj lahko prenašajo številne viruse in bakterije. V Sloveniji klopi najpogosteje prenašajo lajmsko boreliozo in klopni meningoencefalitis (KME), pojavljajo pa se tudi druge okužbe. Prvi simptomi meningitisa so pogosto neznačilni: povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, zato jih mnogi v začetni fazi zamenjajo za virozo ali prehlad.

FOTO: Ladislav Kubeš/Gettyimages

Pri lajmski boreliozi je prvi in najpogostejši znak značilna rdečina na mestu ugriza, ki se postopoma širi in ima videz tarče. Vendar se kožni madeži v neznačilni obliki lahko pojavijo tudi drugje na telesu. Nastanejo lahko nekaj dni ali celo tednov po ugrizu. Če bolezni ne prepoznamo pravočasno, prizadene sklepe, živčevje in srce. Strokovnjaki opozarjajo tudi na pogoste napake pri odstranjevanju klopa: stiskanje njegovega telesa. S tem vsebina iz klopa pride v rano in poveča tveganje za prenos okužbe.

Klopa je treba odstraniti previdno, s pinceto čim bližje koži, nato pa ga počasi izvleči navzgor brez vrtenja ali stiskanja. Uporaba olja, alkohola ali drugih pripravkov pred odstranitvijo ni priporočljiva. Tudi v tem primeru klop v telo gostitelja sprosti več telesne vsebine. Pomembno je vedeti, da se lahko okužijo tudi domače živali in da ni vsak klop okužen ter da vsak ugriz še ne pomeni bolezni. Tveganje za okužbo se povečuje s časom, ko je okužen klop prisesan na kožo. Če ga odstranimo v prvih 24 urah, je možnost prenosa bolezni manjša.

FOTO: Svetlana Parnikova/Gettyimages

Klopi živijo predvsem v vlažnih in senčnih območjih:  v gozdovih, na travnikih, ob rekah, vse pogosteje pa tudi v mestnih parkih in vrtovih. V Sloveniji jih najdemo praktično po vsej državi, največ pa jih je v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Štajerskem, Koroškem in Kočevskem. Njihova sezona traja od pomladi do pozne jeseni, zaradi milejših zim pa so lahko aktivni tudi v hladnejših mesecih.

Posebno pozornost strokovnjaki namenjajo klopnemu meningoencefalitisu, virusni bolezni, ki lahko prizadene osrednje živčevje in povzroči resne posledice. Za razliko od borelioze proti tej bolezni obstaja učinkovito cepivo. Cepljenje je  priporočljivo za vse, ki se veliko zadržujejo v naravi, še posebej za pohodnike, gozdarje, lovce in rekreativce. Slovenija namreč spada med evropske države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa.

FOTO: S.rohrlach/Gettyimages

Pri nas je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) za del prebivalcev brezplačno, saj stroške krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje imajo v letu 2026 pravico do brezplačnega cepljenja otroci po dopolnjenem prvem letu starosti, vsi otroci, rojeni leta 2016 in pozneje, ter odrasli, rojeni med letoma 1970 in 1983.

Zavarovanje krije tri odmerke osnovnega cepljenja, osebam, ki so osnovno cepljenje v preteklosti plačale same, pa v breme zdravstvene blagajne pripadajo poživitveni odmerki. Cepljenje je mogoče opraviti pri izbranem osebnem zdravniku, pediatru ali v cepilnih in referenčnih ambulantah zdravstvenih domov po Sloveniji. NIJZ redno opozarja, da zaščita ni pomembna le za pohodnike in ljubitelje narave, temveč tudi za vse, ki veliko časa preživijo na vrtovih, travnikih ali v gozdu.

FOTO: Zbynek Pospisil/Gettyimages

Najpomembnejša zaščita pred klopi ostajajo preventivni ukrepi. Pri zadrževanju v naravi je priporočljivo nositi dolga in svetla oblačila, uporabljati repelente ter po vrnitvi domov temeljito pregledati telo, predvsem pregibe kože, lasišče in predel za ušesi. Ker ugriz ne boli, lahko klop neopazen ostane na koži več ur ali celo dni. Če po ugrizu opazimo rdečino, vročino, utrujenost ali druge težave, je pomembno čim prej obiskati zdravnika. Zgodnje zdravljenje je namreč ključno za preprečevanje zapletov okužb, ki jih zajedavci prenašajo, opozarja miss zdrava.