Pozor, bliža se najbolj depresiven dan v letu: tako ga boste lažje preživeli

Ko ugasnejo praznične luči, potihne glasba in se umiri evforija, se mnogi soočijo z občutki praznine in brezvoljnosti. Ta pojav, pogosto imenovan januarska žalost ali januarski blues, opisuje splošen padec razpoloženja, ki se pojavi na začetku novega leta ob vrnitvi v surovo vsakdanjost. Čeprav ne gre za klinično diagnozo, je občutek melanholije tako razširjen, da ga doživi velik del prebivalstva. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno razlikovati med tem prehodnim stanjem in resnejšimi motnjami. Medtem ko je januarska žalost začasen odziv na kombinacijo psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov, je sezonska afektivna motnja (SAM) posebna oblika depresije, ki se ponavlja v istem obdobju leta, najpogosteje jeseni, in traja vso zimo. Simptomi SAM so izrazitejši in dolgotrajnejši, za diagnozo pa se mora takšen vzorec ponoviti vsaj dve zaporedni leti, piše 24sata.hr.

FOTO: Gettyimages

Začetek leta pa pogosto spremlja tako imenovani čustveni maček. Prehod iz prazničnega obdobja v delovno rutino za mnoge pomeni neprijeten šok. Psihologi to imenujejo popraznični padec razpoloženja, občutke razočaranja in otožnosti dodatno krepijo še drugi dejavniki. Najbolj depresiven dan naj bi bil tretji ponedeljek v januarju, ki predstavlja vrhunec melanholije, vendar mnogi padec razpoloženja občutijo že prvi ponedeljek v novem letu. Eden ključnih vzrokov je pomanjkanje sončne svetlobe, tu so še finančni stres in nerealne novoletne zaobljube, ki si jih zastavimo, a jih ne uresničimo, kar vodi v občutke neuspeha in izgube motivacije. Ocenjuje se, da januarsko žalost v neki obliki doživlja več kot polovica prebivalstva. Raziskave kažejo, da je sezonska afektivna motnja, ki ima s tem stanjem veliko skupnih značilnosti, pogostejša pri ženskah kot pri moških in se najpogosteje pojavlja pri mlajših odraslih, starih med 18 in 30 let.

FOTO: Gettyimages

Zaradi nenadne spremembe življenjskega ritma so lahko prizadeti tudi ljudje, ki sicer niso nagnjeni k nihanjem razpoloženja. Simptomi so običajno blagi in prehodni ter vključujejo brezvoljnost, pomanjkanje energije, utrujenost, težave s koncentracijo, povečano potrebo po spanju in spremembe v teku, zlasti željo po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati. Pojavijo se lahko tudi razdražljivost, občutek preobremenjenosti in želja po umiku v samoto. Za izboljšanje razpoloženja je ključno v vsakodnevne navade vnesti majhne spremembe. Redna telesna dejavnost, že kratek sprehod, spodbuja izločanje endorfinov, naravnih hormonov sreče, ki zmanjšujejo stres in povečujejo energijo.

FOTO: Gettyimages

Kar najbolj izkoristite dnevno svetlobo. Poskusite vsak dan, čeprav je mraz in oblačno, preživeti vsaj nekaj časa na prostem. Delovno mizo postavite blizu okna in poskrbite, da so prostori, v katerih se zadržujete, dobro osvetljeni. Svetlobna terapija, ki vključuje izpostavljanje posebni svetilki z visoko svetlobno jakostjo, se je izkazala za učinkovito metodo pri spopadanju s sezonsko depresijo januarsko žalostjo. Pozornost namenite tudi prehrani. Po težkih prazničnih jedeh bo telesu koristila lažja hrana, bogata s sadjem, zelenjavo in živili, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline, kot so ribe in oreščki.

FOTO: Gettyimages

Ohranjanje socialnih stikov je prav tako izjemno pomembno. Ne dovolite, da bi vas turobno vreme zaprlo med štiri stene, dogovorite se za kavo s prijatelji ali se podajte na skupni izlet. Namesto da se obremenjujete z velikimi novoletnimi zaobljubami, si zastavite majhne in dosegljive tedenske cilje. Pospravljanje enega dela stanovanja ali branje knjige, s katero že dolgo odlašate, vam lahko prinese občutek dosežka in povrne samozavest. Januar naj ne bo le mesec, ki ga je treba preživeti, temveč priložnost za nov začetek, počitek in načrtovanje.