Pozor: koga najbolj ogroža prehod na poletni čas

Prehod na poletni čas, ki leta 2026 nastopi v noči iz zadnje sobote 28. na zadnjo nedeljo 29. marca, vsako leto znova vpliva na naše počutje. Premik ure naprej pomeni eno uro spanja manj, kar, kot že leta opozarjajo strokovnjaki medicine spanja, slabo vpliva tudi na telesno in duševno zdravje. Najočitnejši učinek ima pomanjkanje spanja. Kadar telo ne počiva dovolj, je prizadet čelni reženj možganov, ki skrbi za presojo in nadzor nad impulzi. Posledično smo bolj razdražljivi in nagnjeni k nepremišljenim odločitvam. Premik ure na zimski čas sicer prinese več spanja, a manj dnevne svetlobe, kar zmanjša tvorbo serotonina, hormona dobrega počutja. Raziskave kažejo, da se takrat pojavnost depresije poveča za približno 11 odstotkov.

FOTO: Gettyimages

Vpliv na telesno zdravje

Spomladanski premik ure poruši notranji, cirkadiani ritem, saj gremo spat pozneje in vstajamo prej. Motena je proizvodnja melatonina, ki se sprošča v temi, zato lahko pride do težav s spanjem, večje tesnobe in nihanja razpoloženja. V prvih dveh tednih po premiku se poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so srčni napadi in možganske kapi, tveganje je najvišje v prvih treh delovnih dneh. Razlogi so pomanjkanje spanja, povišan krvni tlak, hitrejši srčni utrip in več kortizola. Prehod na poletni čas vpliva še na presnovo. Pomanjkanje spanja poveča raven hormonov lakote grelina in zmanjša občutek sitosti leptina, kar lahko vodi v večji vnos hrane in težave z nadzorom telesne teže.

FOTO: Banjongseal324/Gettyimages

Vpliv na vsakdan

Zaradi utrujenosti pogosto pade produktivnost. Raziskave so takoj po spremembi časa denimo pokazale porast tako imenovanega kibernetskega lenarjenja oziroma brskanja po spletu brez pravega cilja. Manj spanja vpliva na telesno dejavnost: ljudje so manj motivirani za vadbo, hkrati povišan kortizol vodi v pridobivanje telesne teže in slabitev mišic. Opazne so spremembe v odnosih: več je razdražljivosti, komunikacija je slabša, nismo tako družabni.

Kdo je najbolj občutljiv?

• Otroci in mladostniki težje zaspijo, saj je ob večerih še svetlo, kar vpliva na koncentracijo in razpoloženje.
• Starejši se pogosteje soočajo z motnjami spanja in zmedenostjo glede časa, kar lahko vpliva tudi na varnost (npr. pri vožnji).
• Ljudje s kroničnimi zdravstvenimi težavami lahko občutijo poslabšanje stanja, zlasti pri srčno-žilnih boleznih.

Kako omiliti posledice

• Zadnji teden pred premikom ure začnite hoditi spat 15 do 20 minut prej.
• Pred spanjem se izogibajte telefonu, kofeinu in težki hrani.
• Poskrbite za redno gibanje in dovolj dnevne svetlobe.
• Ohranite čas obrokov in ga postopno prilagajajte.
• Vzemite si čas za sprostitev ali ustvarjalne dejavnosti, ki izboljšujejo razpoloženje, priporoča portal cnet.com.