Pravico imate biti ob otroku

Evropska listina o pravicah otroka v bolnišnici, ki je bila leta 1988 vključena v sklepe Evropskega parlamenta, pravi, da je pravica do najboljšega možnega zdravljenja človekova osnovna pravica, še zlasti otrokova. Za to se zavzema tudi Forum za pravice otrok v bolnišnici, ki v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije deluje že več kot desetletje. »Forum si med drugim prizadeva za uveljavljanje pravice bolnega otroka do 24-urnega sobivanja enega od staršev oziroma njemu ljube osebe z njim v bolnišnici in za priznavanje nadomestila staršem za čas bivanja, enakovrednega staležu za nego otroka, saj morajo sicer vzeti letni dopust,« je poslanstvo foruma povzela njegova predsednica prim. Dušica Pleterski Rigler, dr. med., upokojena pediatrinja in infektologinja. »Kadar mora otrok v bolnišnico, bodisi na preiskave bodisi na zdravljenje, je to hudo zanj in za njegove starše,« še kako dobro ve iz dolgoletnih izkušenj na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. »Sodelovanje staršev pri zdravljenju je zelo pomembno in zanje je lažje, če vedo, kaj se dogaja in kako njihov otrok sprejema nenadne spremembe počutja in okolja.«

Najtežje z majhnim otrokom

Kdor je na lastni koži izkusil otrokovo hospitalizacijo, dobro ve, da je v bolnišnici najtežje pustiti majhnega otroka, šolarju je nekoliko lažje, mladostnik pa je že toliko zrel, da dogajanje razume podobno kot odrasli. Zaradi prizadevanj foruma z otrokom do 5. leta starosti lahko starši praviloma ostanejo v bolnišnici – stroške njihovega bivanja krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s starejšim pa, če okoliščine to dopuščajo in z doplačilom za stroške 24-urnega sobivanja (zagotovljeni postelja in hrana). »Pri tem je treba upoštevati prostorske razmere in delovni red v bolnišnici, pa tudi druge bolnike na oddelku oziroma v sobi. Udobje za spremljevalce je skromno, toda s prilagodljivostjo in potrpežljivostjo tako svojcev kot zdravstvenih delavcev je mogoče premostiti tudi te težave.«

Nikar ne pregorite

Napotitev v bolnišnico ne pomeni nujno, da bo otrok takoj sprejet na oddelek in da bo tam ostal daljše obdobje. »Pogosto bodo po pregledu najprej opravili preiskave, na osnovi katerih se bodo odločili za hospitalizacijo ali pa za odhod domov. Morda bo dovolj le enodnevno zdravljenje (če je npr. potrebna infuzija za nadomeščanje izgubljene tekočine),« je razložila sogovornica. V vsakem primeru boste ob prihodu oddali napotnico in zdravstveno kartico. »Zdravnik bo najprej želel izvedeti čim več podatkov o otroku. Sledil bo temeljit pregled. Če bo potrebno takojšnje zdravljenje v bolnišnici, bo razložil, zakaj se je tako odločil, medicinska sestra pa vas bo pospremila na ustrezni oddelek.«

Bolnemu otroku v tujem okolju zagotovo ni prijetno, zato ob sebi še toliko bolj potrebuje ljubečo oporo, pomembno pa je, da upoštevate napotke in nasvete zdravnikov in medicinskih sester glede pomoči pri zdravljenju in negi. »Ko se bo dogajanje nekoliko umirilo, si pripravite vprašanja o vsem, kar vas skrbi in zanima. Povprašajte, kdaj je primeren čas za pogovor. Sporočajte svoja opažanja in otrokove navade. Bolan otrok potrebuje več miru in počitka kot običajno in veliko strokovnega opazovanja,« je poudarila zdravnica. K okrevanju pripomorejo tudi obiski najljubših sorodnikov in prijateljev, vendar več kot dva naenkrat nista priporočljiva. Vedno je treba upoštevati zdravstveno stanje otroka. Seveda sta za majhnega bolnika najpomembnejša mama in oče, zato morata poskrbeti, da ne pregorita. Kadar nista ob njem, brez slabe vesti storita kaj za svojo sprostitev, saj otrok potrebuje umirjene, optimistične, opogumljajoče starše in starosti primerno razlago, zakaj še ne more domov.