Pravilna motivacija

Vsaka mama in oče si predstavljata odraščanje svojega otroka, ko je ta še v plenicah, mnogi menijo, da se bo hitro prilagodil vrtcu in potem šoli, ne nazadnje so bili sami dobri učenci, a to ni nujno res. Morda vaš otrok šole oziroma učenja preprosto ne bo maral. Morda bo domov prinašal slabe ocene, prav to pa je trenutek, ko učitelji in profesorji ter starši začnejo (močneje in glasneje) izražati nezadovoljstvo. Lahko bi, če bi hotel, ne zanima ga, ni aktiven, ne uči se dovolj... poslušajo učitelje starši otroka, ki raje kot na tablo zre skozi okno ali se zatopi v lasten svet.

Na njegovo motivacijo močno vplivajo starši. Če ti postavljajo previsoke kriterije ali ne zaupajo v njegove sposobnosti, otrok ne bo motiviran. Ravno nasprotno: če bo poslušal nenehne kritike, ne bo samozavesten, ampak bo razvil občutek nemoči, saj bo verjel, da ni sposoben opraviti niti ene naloge in da tega ne bo spremenil niti, ko se bo potrudil. Če se zgodi, da je otrok dobil slabo oceno, je treba čim prej reagirati, pravijo strokovnjaki in poudarjajo, da se morajo starši izogibati kritiki in kaznovanju, saj bi to lahko bilo kontraproduktivno; otrok bi lahko občutil sram, se počutil slabo in demotivirano. Ne gre namreč vedno za nemarnost, lenobo ali nekaj, kar bi moral, po mnenju staršev, nadzorovati. Zlasti v nižjih razredih osnovne šole bi morali starši spremljati, ali otrok razume snov, ji zlahka sledi, prepoznava, kaj je pomembno in kaj ne, ima (večje) težave s pisanjem, branjem in številkami: če tega (starši in učitelji) ne opazijo pravočasno in na to ustrezno reagirajo, lahko prvošolec razvije nizko samopodobo ter frustracije oziroma odpor do šole.

Sočutje, ne obsodbe

Starši mu morajo pomagati sočutno in ne z obsojanjem ali grajo in skupaj z njim poiskati pot za obvladovanje težav. Ne smemo pozabiti, da se otrok v prvem razredu šele začenja učiti, kako se učiti, kako je treba pristopati k snovi, kako se organizirati itd. Usvojiti mora vrsto novih veščin, pri tem pa morajo biti starši potrpežljivi in razumevajoči, kot so bili pri njegovih prvih korakih, samostojnem učenju hranjenja in še marsičem.

Ko otrok dobi sporočilo, da je sposoben in da lahko nekaj doseže s svojim trudom, starši pa obenem pokažejo zaupanje vanj, pričakujejo uspeh in obenem tolerirajo napake, se razvija želja po učenju, obvladovanju nalog. Tudi obdobje slabih ocen je mogoče prebroditi: starši naj se povežejo z razrednikom oziroma profesorjem predmeta, pri katerem ima otrok težave, ter se z njim pogovorijo. Morda bo moral k dopolnilnemu pouku, ki mu bo pomagal prebroditi težave in nadoknaditi nenaučeno. Po potrebi pa lahko z njim sklenete tudi dogovor: če ima zunajšolsko dejavnost, mu jo prepovejte – začasno, dokler ne popravi ocene. Velja pa si zapomniti, da starši otroku ne smejo postavljati previsokih ciljev, saj niso vsi rojeni odličnjaki. Raje spodbudite željo po učenju, spoznavanju novega.