Praznik dela, praznik jela

Kolikor je žarmojstrov, toliko je različnih filozofij, kako, kaj, koliko časa in kje peči, da bo lačna druščina najzadovoljnejša. Nekateri prisegajo na oglje, češ da je takšna priprava mesa in drugih jedi najbolj naravna in prvinska. Da je malenkost črno po robovih in da zadiši po dimu. Nasprotniki tovrstnega kurjenja hitro postrežejo s podatki o kancerogenosti tako pečene hrane, nekatere moti dim, drugim pa se zdi zakuriti ogenj preprosto preveč zapleteno. Stvar debate, vsekakor pa moramo paziti, da ne pečemo na ognju, to je plamenu, ampak nad žerjavico, da se hrana ne skuri, ampak segreva.

Piknik pa naj bi pomenil tudi različne dejavnosti v naravi, ne le čakanje na kuharjev poziv s krožnikom v roki, zato bo, še posebno za otroke, pravo doživetje, če bomo skupaj nabrali šibje in drva v bližnjem gozdu, iz kamenja naredili kurišče in po taborniško zanetili ogenj. Pozneje bomo dodali oglje, počakali na primerno žerjavico in pekli meso in zelenjavo na jekleni rešetki. Pri taki peki bodo lahko sodelovali tudi otroci – na palice jim lahko nataknemo hrenovke ali druge klobase, ki jih lepo počasi sučejo nad vročo žerjavico. Verjemite, da bo bolj teknilo kot tisto, kar dobijo servirano kot v gostilni. Odličen je v žerjavici pečen krompir; če vas skrbi, da ga boste zažgali, pred peko vsakega posebej zavijte v aluminijasto folijo.

Zvečer, ko iz gozda zaveje hlad, bomo spet naložili drva in uživali ob tabornem ognju. Če imamo pomisleke glede oglja in dima ali pa nam smukanje okoli žara ne pomeni vrhunca druženja, si raje omislimo plinski žar. Ali celo električnega, če prirejamo piknike na domačem vrtu in imamo dostop do električne napeljave. V tem primeru ne pečemo na rešetki, ampak na plošči.

Meso, ribe, zelenjava ali sadje?

Pri načrtovanju dobro premislimo, kaj vse bomo dali na žar. Mesojeda druščina prisega na klasiko, kot so kotleti, piščančje perutnice, čevapčiči in hrenovke, vegetarijanci pa bodo pripravljali omake in si postregli z najrazličnejšo zelenjavo. Seveda ni nobenih zadržkov, da ne bi mogli pripraviti dobre hrane za vsak okus.

Meso pred peko običajno mariniramo, nekateri pa ga pečejo le posoljenega. Stvar okusa. Tudi nabor lahko sega čez zgoraj našteto, mnogim teknejo svinjska rebrca, pivske klobase, ražnjiči, poleg svinjskega in piščančjega mesa lahko poskusimo speči jagnjetino in celo teletino.

Okusne so na žaru pečene ribe, tako sladkovodne kot morske, in morski sadeži, denimo lignji.

Zelenjava nam odpira neštete možnosti, samo malo domišljije je treba uporabiti. V spomladanskem času ne moremo mimo špargljev – lahko jih ovijemo v pršut, namažemo z oljčim oljem in s stisnjenim česnom ter jih na hitro popečemo z vseh strani, okusni pa so tudi s popečenim sirom. V železni repertoar spadajo na približno centimeter debelo narezane bučke in jajčevci, sveža paprika vseh barv in šampinjoni. Zelenjavo lahko mariniramo v česnovem olju ali popečemo brez začimb, na koncu le posolimo. Tako pripravljena tekne topla ali mrzla, kot priloga ali samostojna jed s kosom kruha.

Na žaru lahko pripravimo tudi okusen posladek, na primer sadno nabodalo iz različnega sezonskega sadja, pokapano z limoninim sokom in odišavljeno z lističi mete.

Seveda ne pozabimo na pijačo. Dovolj naj bo vode, ki najbolj odžeja, v ponudbo pa spadajo tudi najrazličnejši sokovi in druge brezalkoholne pijače, odrasli del družbe pa običajno seže še po kateri pločevinki piva ali kozarcu vina.

Doma, v divjino ali najem?

Kdor ima doma prostoren vrt, si lahko piknik privošči kadar koli, če je le vreme naklonjeno. Mnogi imajo na vrtu zidan žar in kuhinjo poleti dobesedno preselijo na prosto. Druga možnost je, da poiščemo prostor kje v divjini, naravi, a tu moramo biti previdni. Nikoli namreč ne moremo biti povsem prepričani, na čigavem se gostimo, pa tudi sicer ni priporočljivo kjer koli zakuriti ognja. Predvsem v sušnih časih. Če se že odločimo za to možnost, pa poskrbimo, da bo prostor po našem odhodu takšen, kot smo ga našli, poberimo za sabo vse odpadke in dobro pogasimo ogenj.

Tretja možnost, zadnja leta vse bolj priljubljena, je najem prostora za piknik. Na spletu jih najdemo ničkoliko, bolj ali manj opremljenih. Preden se odločimo, kje bomo preživeli dan, dobro premislimo in naredimo primerjave med ponudniki, da bomo za svoj denar dobil res največ, kar je mogoče. Bodimo pozorni na opremo – žar, pitna voda, sanitarije, igrišče, streha, ki bo varovala pred morebitno ploho.

Komur se ne ljubi ukvarjati s pripravami, pa lahko najame tudi žarmojstra, ki bo poskrbel za hrano in celo animatorje, ki bodo zabavali otroke. A to je že druga zgodba, ki z našim pojmovanjem piknika nima prav veliko skupnega.

Stara dobra drva

Pomurski mojster žara Zdravko Preradović iz Gornje Radgone, ki zmaguje na domačih in mednarodnih tekmovanjih v pripravi jedi z žara, opozarja, da je treba biti previden. »Gotovo si nihče ne želi želodčnih težav ali celo zastrupitve. Zato je treba izbrati pravo oglje, ki je bistveno boljše od plina in elektrike. Predlagam predvsem bukovo oglje, ki je nekoliko dražje, a je najbolj kakovostno in tudi najbolj naravno in zdravo, če lahko tako rečemo. Briketov ne uporabljam, ker je to zmes različnih materialov, med katerimi so tudi umetne snovi, ki jedem lahko spremenijo, torej pokvarijo okus in prehranske vrednosti. Tudi plin ni ustrezen, saj je prehiter, ob tem se na plošči nalagajo maščobe, ki jih nihče ne očisti dovolj. Predlagam, da se žar sproti, za vsako novo peko, temeljito očisti.«

Zdravko še priporoča, da se zaščiti predvsem meso, ki ga pečejo sproti. Segrevanje že ohlajenih jedi, zlasti iz mletega mesa, ni priporočljivo. Mojster Preradović pravi, da že pečeno meso segrejmo v kotlovini.