Sedimo večino časa v službi, avtomobilu, v prostem času pred zasloni. To je žalostna resnica o sodobnem človeku, in čeprav strokovnjaki že dolgo vpijejo o tveganjih takšnega življenjskega sloga, se le redki zganejo, dobesedno in drugače. Ko sedimo, se aktivnost velikih mišičnih skupin močno zmanjša, kar vpliva na delovanje encima lipoproteinske lipaze, ki ima ključno vlogo pri razgradnji maščob v krvi. Zmanjšana aktivnost tega encima pomeni slabšo presnovo maščob in višje ravni trigliceridov. Hkrati se zmanjša občutljivost celic za inzulin, kar lahko vodi v motnje uravnavanja krvnega sladkorja. Dolgotrajno sedenje je zato povezano z razvojem inzulinske rezistence, pomembnega dejavnika tveganja za sladkorno bolezen tipa 2. Poleg tega se zmanjša pretok krvi, zlasti v spodnjih okončinah, kar lahko poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov in globoke venske tromboze.
Sedenje je treba prekiniti vsakih 30–60 minut.
Več kot dovolj razlogov, torej, da vstanemo in se razgibamo, če potrebujete še dodatno pobudo, berite naprej. Dolgotrajno sedenje je povezano s povečanim vnetjem v telesu, torej višjimi vrednostmi C-reaktivnega proteina, dislipidemijo oziroma neugodnim razmerjem med holesterolom HDL in LDL, povišanim krvnim tlakom in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Vpliva tudi na strukturo in funkcijo mišic, zato lahko povzroči oslabitev glutealnih mišic, skrajšanje upogibalk kolka in povečano obremenitev ledvene hrbtenice, kar lahko povzroči kronične bolečine v križu, slabo držo in zmanjšano stabilnost telesa.
V spodnjih okončinah se nevarno zmanjša pretok krvi.
Če v službi pretežno mirujete, popoldne ali zvečer pa telesu privoščite dolgotrajno in intenzivno vadbo, resda izpolnite dnevno kvoto predpisanega gibanja, a to še zdaleč ne pomeni, da ste izničili učinke dolgotrajnega sedenja. Ključno je namreč sedenje prekinjati vsakih od 30 do 60 minut. Med premori se za nekaj minut sprehodimo, se raztegnemo, in če nam razmere dopuščajo, naredimo nekaj vaj za moč. Že s tem vsaj malce izboljšamo presnovne kazalnike, kot sta krvni sladkor in prekrvavitev, poudarjajo strokovnjaki. Gibanje mora biti razpršeno skozi ves dan, zato izkoristimo vsako priložnost. Nikoli se ne izmikamo stopnicam, med telefonskim pogovorom se sprehajamo, pri delu za pisalno mizo večkrat vstanemo in naredimo nekaj počepov, parkiramo tako, da se moramo do cilja še sprehoditi, ali z avtobusa izstopimo postajo prej. Odlično prevozno sredstvo, za katero nam bo telo nadvse hvaležno, je seveda tudi kolo.

Na delovnem mestu večkrat vstanimo in se razgibajmo. FOTO: Andreypopov/Getty Images

Telo nam bo hvaležno za kolo. FOTO: Annastills/Getty Images