Predebelih 28 odstotkov fantov in 24 odstotkov deklet

Skoraj milijarda ljudi po svetu je podhranjena in lačna, opozarjajo Združeni narodi ob svetovnem dnevu hrane, ki je letos usmerjen predvsem v vprašanje nenormalnega nihanja cen. In medtem ko so v deželah v razvoju lačni, smo v razvitem svetu predebeli, čedalje bolj tudi v Sloveniji, in tako izpostavljeni številnim zdravstvenim tveganjem. Po ocenah Svetovne banke je naraščanje cen hrane v letih 2010 in 2011 potisnilo še 70 milijonov ljudi v skrajno revščino. Kako pomagati najbolj ogroženim skupnostim, bo zato letošnje vodilo svetovnega dne hrane, ki bo 16. oktobra in ki bo tokrat potekal pod geslom Cene hrane – od krize do stabilnosti.

Sedmina zemljanov lačna

Že od 1976. se organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo s članicami in podpornicami ter drugimi združenji bojuje proti lakoti, a takšnih nihanj v cenah osnovnih živil, kakršnim smo priče zadnja leta, strokovnjaki ne pomnijo. Med letoma 2005 in 2008 se je koruza podražila za 74 odstotkov, cene riža pa so poskočile kar za 166 odstotkov. Sledila je umiritev, a vsekakor gre pričakovati nov vihar, napovedujejo ekonomisti, pred katerim trepetajo predvsem kmetje, ki nikakor ne morejo uskladiti ponudbe in povpraševanja, nestabilni trg države odvrača od naložb v kmetijstvo, nemalokrat pa vajeti prevzame mati narava. Da ne govorimo o vse več nemočnih posameznikih, ki jim včasih ne preostane drugega, kot da preprosto preskočijo obrok, saj v divjanju cen – marsikje s samo dolarjem prihodka na dan – pač ne morejo ustreči lačnemu želodcu.

Po oceni Združenih narodov je podhranjenih 925 milijonov ljudi, torej približno sedmina zemljanov, a realne številke so, so prepričani strokovnjaki, zagotovo še bolj zastrašujoče, sploh če upoštevamo, da nas je na svetu vsako leto 80 milijonov več. Lačnih je največ, dobra polovica, v azijskih in pacifiških državah, sledijo podsaharska Afrika, Južna Amerika in karibski otoki, Bližnji vzhod in severna Afrika, 19 milijonov podhranjenih pa je v razvitem svetu. Da bi zajezili val lakote, bi morali do leta 2050 v deželah v razvoju podvojiti proizvodnjo hrane, a to ne bi bilo treba, če bi znali hrano ustrezno razporediti: na svetu je je namreč dovolj za vse, za 17 odstotkov več kot pred 30 leti, in to kljub hitremu naraščanju števila prebivalcev. Z ustrezno ekonomijo bi torej vsak lahko zaužil okoli 2700 kalorij na dan, kažejo podatki Združenih narodov, a nemirno gospodarstvo in revščina državam v razvoju onemogočata uvoz, posameznikom brez prihodkov pa seveda nakup. In krog je sklenjen.

Razviti svet predebel

Razviti svet pa se spopada z drugačnim fenomenom, ki je glede na povedano naravnost absurden: debelostjo. Ta je najpogostejša kronična presnovna bolezen in takoj za kajenjem najpomembnejši preprečljivi vzrok povečane obolevnosti in umrljivosti. Predvsem otroci se ne prehranjujejo po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije, zato je tistih s čezmerno telesno težo vse več. In Slovenija v tem niti najmanj ne odstopa: kot kažejo raziskave Inštituta za varovanje zdravja RS, naši najmlajši in mladostniki, med katerimi je predebelih okoli 28 odstotkov fantov, starih od 6 do 19 let, in 24 odstotkov deklet, ne uživajo dovolj sadja in zelenjave, redno pa si privoščijo sladkarije in sladkane pijače, kar neugodno vpliva na njihovo razpoloženje in vedenje, moti ritem spanja in slabša pozornost pri sledenju učni snovi, prehranjujejo se neredno in opuščajo zajtrk, njihove nezdrave navade pa redno spremlja in po svoji meri kroji težko obvladljivi marketinški lobi, ki vse agresivneje oglašuje škodljive, a otrokom privlačne izdelke. Odrasli so v zadnjem desetletju pokazali nekoliko več odgovornosti, kažejo podatki, zdrave smernice pa upoštevajo predvsem ženske, starejši odrasli, prebivalci večjih mest in tisti z boljšim socialno-ekonomskim položajem.