Pregrevanje, dehidracija, vročinska kap: simptomi, ki jih ne smemo spregledati

Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše, daljše in intenzivnejše vročinske valove, ki lahko pomembno vplivajo na zdravje in počutje ljudi. Ker so obdobja visokih temperatur vse daljša, se povečuje tudi obremenitev organizma, zlasti pri najranljivejših skupinah prebivalstva.

Vročina lahko prizadene vsakogar, vendar so posebej ogroženi starejši, majhni otroci, nosečnice in kronični bolniki, zlasti osebe s srčno-žilnimi, dihalnimi, ledvičnimi ali presnovnimi boleznimi, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), visoke temperature pa jim lahko še poslabšajo obstoječe zdravstveno stanje. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki živijo v slabših bivalnih razmerah, delavci na prostem in zagrizeni športniki ter rekreativci. Nič dobrega se ne obeta prebivalcem urbanih središč, saj so ta prekrita z asfaltom in betonom, kjer se zaradi različnih dejavnikov razvije t. i. učinek toplotnega otoka. Mesta namreč podnevi vsrkajo toploto, ponoči pa jo počasi sproščajo in ogrevajo zrak, kar ponoči preprečuje okrevanje telesa po dnevni izpostavljenosti visokim temperaturam. Ta učinek se lahko s trajanjem vročine še poveča, svarijo strokovnjaki z NIJZ in opozarjajo, da lahko daljša izpostavljenost vročini povzroči dehidracijo, vročinske krče, izčrpanost, omedlevico in v najhujših primerih vročinsko kap.

Lahka obleka

Strokovnjaki zato svetujejo, da v vročih dneh kar najbolj omejimo zadrževanje na soncu in telesne napore prestavimo v jutranje ali večerne ure. Pomembno je ohranjanje hladnih bivalnih prostorov z nočnim prezračevanjem in uporabo senčil. Kadar je mogoče, se umaknemo v klimatizirane prostore ali senco.

Ohladimo si notranje prostore. FOTO: Olga Rolenko/Getty Images

Za učinkovito hlajenje telesa je ključnega pomena tudi zadostno uživanje tekočine. Najprimernejša izbira je voda, medtem ko se izogibamo alkoholu, sladkim pijačam in večjim količinam kofeina. Obleka naj bo lahka, svetla in zračna. Posebno pozornost namenimo ljudem, ki živijo sami, starejšim in kroničnim bolnikom. Nikoli ne puščajmo otrok, starejših ali živali v parkiranih vozilih, saj lahko temperatura v njih v zelo kratkem času postane smrtno nevarna!

Ne smemo pozabiti niti na zaščito pred soncem. Med 10. in 17. uro je priporočljivo poiskati senco ter uporabljati pokrivalo, sončna očala in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30. V poletnih mesecih je pomembna večja previdnost pri ravnanju s hrano in zdravili. Hrano hranimo v hladilniku, zdravila pa pri temperaturi, ki jo priporočajo proizvajalci. Spremljanje vremenskih napovedi in opozoril na vročinske valove nam lahko pomaga pravočasno ukrepati in zmanjšati tveganja za zdravje.