

Je kriva stresna služba? FOTO: Peopleimages/Getty Images

Glavobol lahko povzroči pomanjkanje spanca. FOTO: Getty Images

Pomaga lahko že pitje dovoljšnje količine vode. FOTO: Getty Images



Glavobol je ena od tistih bolečin, ki lahko posameznika povsem onesposobijo. Včasih je k sreči dovolj že ena protibolečinska tableta. Kaj pa, če niti ta ne pomaga? V takem primeru, še posebno če se glavoboli pojavljajo zelo pogosto, proti njim pa nimamo učinkovitega zdravila, je treba najprej poiskati vzroke zanj.
Strokovnjaki svetujejo, da si beležimo, kdaj nas je začela boleti glava, koliko časa je to trajalo, kaj vse smo počeli tistega dne, denimo ali smo bili pod stresom, pod vplivom alkohola in podobno. Po večtedenskem spremljanju bomo tako odkrili krivca. Glava nas lahko začne boleti zaradi predolgega zrenja v zaslon mobilnega telefona, zategnjene mišice, izogibanja redni telesni aktivnosti, nerednih prehranjevalnih navad in stresa.

S spremembo življenjskega sloga se mu je v takem primeru lahko izogniti. Če nas glava boli zaradi neprimernega ležišča, nas bo zamenjava slednjega odrešila muk. Povsem druga zgodba je z migrenami. Te znajo biti zelo neprijetne, saj posameznika tako onesposobijo, da ne more opravljati vsakodnevnih opravil. V takih primerih brez zdravila enostavno ne bo šlo.
Če je za glavobol kriv zunanji dejavnik, govorimo o sekundarnih glavobolih. Ti se zgodijo po pitju preveč alkohola, poškodbi glave ali pretresu možganov, celo po zaužitju določenih zdravil. Med vzroki za glavobol tenzijskega tipa je najpogostejši stres, tudi telesna napetost, denimo slaba telesna drža ali škiljenje pri branju. Pomagajo sprostitvene vaje, lahkoten tek ali hitra hoja v naravi, masaža, gretje bolečih predelov in napetih mišic na glavi. Glava nas lahko začne boleti celo zaradi gnilega zoba, obisk zobozdravnika je v takih primerih nujen.
Pri lajšanju glavobola lahko pomagajo hladni obkladki.
Zoper glavobole, seveda tiste občasne in kratkotrajne, se lahko borimo na več naravnih načinov. Ves čas skrbimo, da bomo popili dovolj vode, saj je lahko kriva dehidracija. Pomagal naj bi tudi magnezij, a tu je treba biti nekoliko previden, saj ima lahko ta stranske učinke. Vsekakor omejimo pitje alkohola, saj ta lahko sproži migrene pri približno tretjini tistih, ki imajo pogoste glavobole. Poskrbimo za zadosten in kakovosten spanec, izogibajmo se hrani z veliko histamina, tega najdemo v staranih sirih, fermentiranih živilih, pivu, vinu, prekajenih ribah in suhomesnih izdelkih.

Pri lajšanju glavobola je, glede na raziskave, koristna uporaba eterična olja poprove mete, sivke in evkaliptusa. Pa uživanje vitamina B. Pomagajo lahko tudi hladni obkladki ter sprememba prehranjevalnih navad. Študije kažejo, da lahko intoleranca za hrano pri nekaterih ljudeh sproži glavobole. Če bi želeli ugotoviti, katera hrana nam jih povzroča, poskusimo z izločilno dieto: z jedilnika za nekaj časa izločimo živila, ki so najbolj povezana z našimi glavoboli. Staran sir, alkohol, čokolada, agrumi in kava so med najpogosteje omenjanimi sprožilci pri ljudeh z migreno.
Migrene posameznika tako onesposobijo, da ne more opravljati vsakodnevnih opravil.