Prehranska intoleranca: ko hrana postane sovražnik

Prehransko intoleranco in alergijo na hrano pogosto zamenjujemo, čeprav med njima obstajajo bistvene razlike.

Prehranska intoleranca prizadene prebavni sistem, ko telo ne more pravilno razgraditi določene hrane. To je lahko posledica pomanjkanja encimov, občutljivosti za aditive ali reakcij na naravno prisotne kemikalije v hrani. Ljudje s prehransko intoleranco lahko pogosto zaužijejo majhne količine problematične hrane brez večjih težav. Simptomi so običajno manj resni in omejeni na prebavne težave, kot so napenjanje, plini, driska ali bolečine v trebuhu.

Zdravnik vas bo poslal na test. FOTO: Ronstik/Getty Images

Nasprotno pa alergija na hrano vpliva na imunski sistem; ta napačno prepozna določeno hrano kot škodljivo snov in sproži pretiran odziv. Gre za proizvodnjo protiteles, imenovanih imunoglobulin E (IgE), ki sprožijo sproščanje kemikalij, kot je histamin, kar povzroča alergijske reakcije. Alergijske reakcije na hrano so lahko zelo resne in smrtno nevarne, tudi če posameznik zaužije le majhno količino alergena. Simptomi alergije na hrano vključujejo kožne reakcije, kot so koprivnica in srbenje, prebavne težave, kot je bruhanje, ter celo težave z dihanjem. Najhujša oblika je anafilaksija, ki zahteva takojšnje zdravljenje z adrenalinom in lahko brez ustrezne oskrbe vodi v smrt. Pojavi se lahko zelo hitro in vključuje simptome, kot so težave z dihanjem, omotica ali izguba zavesti.

Prehransko intoleranco lahko pogosto obvladujemo s prilagoditvami prehrane, alergija na hrano pa zahteva strogo izogibanje alergenom in pogosto tudi jemanje adrenalinske injekcije s seboj za nujne primere.

Alergija na hrano zahteva strogo izogibanje alergenom. FOTO: Margouillatphotos/Getty Images

Laktozna intoleranca nastane zaradi pomanjkanja encima laktaze, ki je potreben za razgradnjo laktoze v mleku. Celiakija je posebna vrsta prehranske intolerance, ki vključuje imunski sistem, vendar se razlikuje od alergije, saj ne povzroča anafilaksije. Pri celiakiji gluten, beljakovina v pšenici in drugih žitih, sproži imunski odziv, ki poškoduje sluznico tankega črevesa; simptomi vključujejo prebavne težave, kot so driska in bolečine v trebuhu, pa tudi simptome, ki niso povezani s prebavili, kot so bolečine v sklepih in glavoboli.

Alergijo lažje diagnosticiramo

Če se po zaužitju določene vrste hrane pojavi reakcija, se posvetujte z zdravnikom, da ugotovite, ali imate intoleranco ali alergijo. Slednjo je lažje diagnosticirati kot intoleranco, saj se simptomi pojavijo vsakič, ko oseba zaužije določeno hrano (tudi majhno količino), običajno v nekaj minutah. S kožnimi vbodnimi testi ali krvnimi testi je mogoče izmeriti specifični IgE za hrano, kar lahko pomaga potrditi alergijo. Veliko težje prepoznamo intoleranco, pri kateri so neželeni učinki pogosto odvisni od količine: majhna količina občasno morda ni problem, simptomi, ki so običajno povezani s črevesjem (bolečine v želodcu, driska, slabost, bruhanje), pa se lahko pojavijo za več ur in dni. Prav tako niso na voljo testi, s katerimi bi zlahka prepoznali, katero živilo jo povzroča.

V obeh primerih je dobro, da si še pred obiskom zdravnika sproti zapisujete, kaj jeste. Zdravnik vas bo na podlagi zapisov lažje usmeril na nadaljnje testiranje, morda pa boste krivca za alergije oz. intoleranco prepoznali že sami.