Premalo testosterona? Tako ga lahko dvignemo na naraven način

Testosteron je steroidni hormon, ki deluje prek androgenih receptorjev in ima širok vpliv na delovanje organizma. Njegova vloga presega reproduktivni sistem, saj sodeluje pri uravnavanju presnove, mišične mase, kostne gostote in nastajanja rdečih krvničk. Najpogostejši znak, da imamo premalo testosterona, je upad spolne želje. Med bolj opaznimi znaki je še izguba mišične mase in povečanje maščobe, zlasti okoli trebuha. Kljub enaki prehrani in aktivnosti telo začne izgubljati tonus. Pogosto se pojavi tudi zmanjšana fizična moč. Na psihični ravni se lahko pokažejo razdražljivost, slabo razpoloženje ali celo depresivni občutki. Sodobne raziskave vse bolj poudarjajo vlogo tega hormona pri presnovnem zdravju. Testosteron vpliva na porazdelitev maščobnega tkiva, občutljivost za inzulin in energijski metabolizem, zato je pomemben dejavnik pri ohranjanju presnovnega ravnovesja. Nižje ravni hormona so pogosto povezane z večjo telesno maso, inzulinsko rezistenco in večjim tveganjem za razvoj presnovnih bolezni.

Pomembna nova ugotovitev je povezava med testosteronom in vnetnimi procesi v telesu. Pri moških z nižjo ravnjo testosterona raziskave pogosto zaznajo povišane vrednosti vnetnih markerjev, kot je C-reaktivni protein (CRP). Takšno stanje je povezano s slabšim presnovnim zdravjem in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. To pomeni, da testosteron ne deluje le kot spolni hormon, temveč ima pomembno vlogo tudi pri uravnavanju imunskega odziva in vzdrževanju notranjega ravnovesja v telesu. Razmerje med testosteronom in srčno-žilnim zdravjem je kompleksno. Novejše klinične študije so pokazale, da nadzorovana terapija s testosteronom pri moških z dokazanim pomanjkanjem hormona ne poveča tveganja za srčni infarkt ali možgansko kap, kar predstavlja pomemben premik v razumevanju njegove varnosti. Kljub temu ostaja odprto vprašanje, ali nizka raven testosterona neposredno prispeva k razvoju bolezni ali pa je predvsem kazalnik že prisotnih zdravstvenih težav. Epidemiološke raziskave namreč kažejo, da je nižji testosteron pogosto prisoten pri moških z debelostjo, sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi.

Na podlagi teh ugotovitev se je povečalo zanimanje za terapevtsko uporabo testosterona. Pri moških z jasno potrjenim pomanjkanjem lahko zdravljenje prinese zmerne, a klinično pomembne koristi, kot so izboljšanje energije, razpoloženja, spolne funkcije ter povečanje mišične moči in kostne gostote. Nekatere raziskave nakazujejo tudi ugoden vpliv na presnovno zdravje, vključno z zmanjšanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 pri ogroženih posameznikih.

Uravnavanje s prehrano

Določena živila pospešujejo nastajanje testosterona v telesu oziroma skrbijo za hormonsko ravnovesje. Pomembno mesto imajo živila, bogata z vitaminom D, cinkom in zdravimi maščobami. Jajca so dober vir beljakovin in vitamina D, ki je povezan z normalnim delovanjem hormonskega sistema. Podobno velja za mastne ribe, kot so losos, sardine ali skuša, kjer raziskave potrjujejo vlogo vitamina D in omega-3 maščob pri splošnem zdravju, posredno pa tudi pri hormonskem ravnovesju. Cink je eden najbolj raziskanih mineralov v povezavi s testosteronom. Najdemo ga v rdečem mesu, bučnih semenih in oreščkih. Študije kažejo, da pomanjkanje cinka lahko vodi v nižje ravni testosterona, zadostni vnos pomaga ohranjati normalne vrednosti. Podoben vpliv ima magnezij, ki ga vsebuje listnata zelenjava, denimo špinača.

Nekatera živila, kot so česen, granatno jabolko ali med, se pogosto omenjajo kot naravni spodbujevalci testosterona, večina raziskav temelji na manjših študijah ali poskusih na živalih, zato njihov učinek pri ljudeh ni povsem potrjen. Kljub temu lahko pomagajo, na primer blažijo stres ali izboljšajo krvni obtok. Poleg hrane je treba oskrbeti še za kakovostni spanec, redno telesno aktivnost, zlasti vadbo za moč, ter obvladovanje stresa, ter omejiti uživanje alkohola, sladkorja in močno predelane hrane.