

Lahko gre za simptom policističnih jajčnikov. FOTO: Milanmarkovic/Getty Images

Tudi huda bolečina je razlog za takojšen obisk ginekologa. FOTO: Peakstock/Getty Images

Normalen cikel se pojavlja na 21–35 dni in traja 3–7 dni. FOTO: Getty Images



V medicini prepogosto menstruacijo imenujemo polimenoreja – stanje, ko se krvavitve pojavljajo v razmiku, krajšem od 21 dni. Normalen menstrualni cikel je različen od ženske do ženske, a kot pojasnjuje ginekologinja Mojca Grebenc iz Zdravstvenega doma Ljubljana, se normalen cikel »pojavlja na 21–35 dni in traja 3–7 dni«. Dodaja, da o nenormalnih krvavitvah govorimo takrat, »kadar so te premočne, izostajajo, so neredne ali se pojavljajo prepogosto«. Ko se ritem poruši, telo pogosto opozarja na hormonsko neravnovesje ali druge težave. Najpogostejši vzrok za takšne spremembe je odsotnost ovulacije, kar pomeni, da telo ne sprosti jajčeca. Posledično se hormoni ne uravnavajo pravilno, kar lahko vodi v pogostejše krvavitve.
Na cikel ne vplivajo le hormoni. Pomembno vlogo ima tudi življenjski slog. Stres, ki je danes pogost spremljevalec vsakdana, lahko izrazito vpliva na delovanje hormonov. Prav tako lahko spremembe telesne teže, intenzivna telesna aktivnost ali nenadne diete porušijo občutljivo ravnovesje v telesu. Prepogosta menstruacija je lahko povezana tudi z različnimi zdravstvenimi stanji. Med njimi so motnje ščitnice, sindrom policističnih jajčnikov, endometrioza ali miomi. V takih primerih ne gre le za prehodno spremembo, temveč za stanje, ki zahteva strokovno obravnavo.
Menstrualni cikel je eden najzanesljivejših kazalnikov ženskega zdravja.
Pomembno je tudi razlikovati med pravo menstruacijo in vmesnimi krvavitvami. Te so lahko na videz podobne, vendar imajo drugačen vzrok. Lahko gre za hormonska nihanja, ovulacijsko krvavitev ali posledico drugih sprememb v telesu. Prav zato strokovnjaki poudarjajo, da je poznavanje lastnega cikla ključno.
Na spremembe opozarja tudi ginekologinja Sonja Levak Hozjan iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, ki poudarja, da se lahko krvavitve skozi življenje spreminjajo. Kot pravi, se v obdobju pred menopavzo »krvavitve znova okrepijo in postanejo neredne, tudi prepogoste«, vendar je ob tem vedno treba izključiti morebitne bolezni.
Pogoste ali dolgotrajne krvavitve lahko povzročijo pomanjkanje železa in slabokrvnost.
Takšne spremembe pa niso le statistika – imajo lahko zelo konkretne posledice. Pogoste ali dolgotrajne krvavitve lahko povzročijo pomanjkanje železa in slabokrvnost, kar se kaže kot utrujenost, bledica in zmanjšana zmogljivost. Ženske pogosto poročajo tudi o slabši koncentraciji in splošni izčrpanosti. Težava je tudi v tem, da mnoge ženske takšne spremembe predolgo ignorirajo. Pogosto jih pripisujejo stresu ali utrujenosti, čeprav telo v resnici opozarja na težavo. Dolgotrajno odlašanje lahko pomeni, da ostanejo neodkrite tudi resnejše bolezni. Občasne spremembe cikla sicer niso nujno razlog za skrb, saj lahko hormoni nihajo, zlasti v obdobjih, kot sta puberteta ali čas pred menopavzo. A če se menstruacija redno pojavlja v razmiku, krajšem od 21 dni, če krvavitve trajajo dlje ali jih spremljajo bolečine, je obisk ginekologa nujen.

