Prepogosto spregledana bolezen

V svetovnem merilu do 80 odstotkov bolnikov z osteoporoznimi zlomi ne prejme diagnoze in niso deležni nadaljnjega zdravljenja, kar vodi v kronične bolečine, invalidnost, izgubo neodvisnosti in povečano tveganje za prihodnje zlome ter prezgodnjo smrt. Zaradi tega ne trpijo le prizadeti, temveč tudi njihove družine, zdravstveni sistemi in gospodarstva.

»V času, ko so na voljo učinkovita diagnostična orodja, terapije in programi, je takšna neaktivnost nesprejemljiva. S starajočo se populacijo in naraščajočim številom zlomov je osteoporoza področje, ki mora biti prioritetno v vseh življenjskih obdobjih: od preventive v mladosti do oskrbe po zlomu.

Geslo 'To je nesprejemljivo!' poziva javnost, zdravstvene delavce in zdravstvene oblasti, naj zaprejo vrzel v zdravljenju, opustijo zmotna prepričanja in povzdignejo zdravje kosti v globalno prioriteto,« so zapisali na uradni spletni strani svetovnega dne osteoporoze.

FOTO: Ridofranz/Gettyimages

Kaj sploh je osteoporoza?

Gre za eno najpogostejših kroničnih bolezni. Je napredujoče stanje, pri katerem kosti postajajo tanjše, poroznejše in krhkejše.

Zaradi izgube kost­ne gostote in sprememb v zgradbi kostnega tkiva so kosti pri osteoporozi bistveno bolj nagnjene k zlomom, ti se lahko zgodijo že pri manjših padcih ali celo pri vsakodnevnih gibih, kot je dvigovanje bremen ali obračanje telesa.

Najpogosteje prizadeti deli telesa so kolk, vretenca hrbtenice in zapestja, vendar druge kosti niso izvzete. Osteoporoza napreduje brez bolečin ali očitnih znakov, dokler ne na­stane zlom, zato jo imenujemo tiha bolezen.

Koga najpogosteje prizadene?

Razvije se lahko pri vsakem, vendar so najbolj ogrožene ženske po menopavzi in starejši posamezniki. Tveganje je večje, če v družini že obstajajo primeri zlomov zaradi krhkih kosti.

Dodatni dejavniki tveganja so pomanjkanje kalcija in vitamina D, dolgotrajna telesna neaktivnost, kajenje in čezmerno uživanje alkohola, nekatere kronične bolezni, na primer revmatoidni artritis ali bolezni ščitnice, dolgotrajno jemanje določenih zdravil, kot so kortikosteroidi.

Posebno pozornost je treba nameniti ženskam, pri katerih menopavza nastopi zgodaj, pred 45. letom, in imajo zelo nizko telesno težo (manj kot 60 kilogramov).

Jo lahko preprečimo?

»Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, dokler ne dosežemo največje kostne mase, kar se zgodi do 30. leta starosti. Pozneje se kostna masa postop­no zmanjšuje. Proces se zelo pospeši pri ženskah v prvih petih letih po menopavzi, nato poteka pri obeh spolih enako hitro,« piše na spletni strani Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.

Preventiva se začne že v otroštvu in mladosti, tedaj se namreč gradi kostna banka za poznejša leta. Čeprav osteoporoze ne moremo popolnoma preprečiti, lahko z zdravim načinom življenja tveganje zanjo bistveno zmanjšamo.

Ključni ukrepi so uravnotežena prehrana z dovolj kalcija in vitamina D, redna telesna dejavnost, zlasti vaje za moč in ravnotežje, opustitev kajenja in omejitev alkohola ter redni zdravstveni pregledi, zlasti po 50. letu.

Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje osteoporoze. Meritev kostne gostote (preiskava DXA) lahko pokaže, ali so kosti že oslabljene, še preden nas preseneti zlom.

FOTO: Happy_lark/Gettyimages

Kako se osteoporoza zdravi?

Tudi v Sloveniji osteoporoza prepogosto ostane skrita in zato ni zdravljena, čeprav prizadene veliko ljudi, predvsem ženske po 50. in moške po 65. letu. Po nekaterih ocenah približno 60 odstotkov žensk, ki so visoko ogrožene, nima diagnoze in zato ne prejemajo ustreznega zdravljenja, pri moških je ta delež še večji.

Če se osteoporoza odkrije, je na voljo več učinkovitih zdravil, ki lahko upočasnijo izgubo kostne mase ali spodbudijo obnovo kostnega tkiva. Poleg zdravil zdravniki priporočajo tudi ustrezno prehrano, jemanje vitamina D kot dodatka prehrani, telesno dejavnost in varno gibanje, ki izboljšuje koordinacijo in krepi mišice, zato je manjša nevarnost padca.

Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki združuje 18 društev, si prizadeva za boljšo dostopnost preventivnih pregledov mineralne kostne gostote. Kajti nesprejem­ljivo je, da je več kot polovica primerov osteoporoze neodkritih. Nesprejemljivo je, da se bolezen pogosto odkrije šele ob prvem zlomu. Nesprejem­ljivo je tudi, da je umrljivost po zlomu kolka zelo visoka in primerljiva s smrtnostjo zaradi raka dojk.

FOTO: Katarzynabialasiewicz/Gettyimages

Mnogi, ki spadajo v rizične skupine, ne opravijo pregleda mineralne kostne gostote, saj preiskava v Sloveniji ni rutinsko krita iz obveznega zdrav­stvenega zavarovanja. Krita je le v določenih primerih, denimo ob že potrjenih zlomih ali pri velikem tveganju, sicer je samoplačniška.

Merjenje kostne gostote je osnovna diagnostična metoda za odkrivanje osteoporoze, zato si društvo prizadeva, da bi v prihodnje postala brezplačna kot del preventivnih presejalnih programov za ogrožene skupine in ženske, starejše od 65 let.

Svetovni dan osteoporoze, ob katerem je omenjena zveza društev izvedla projekt Koraki za spregledane, je odlična priložnost za osvetlitev te problematike, ozaveščanje o bolezni, poudarjanje pomena preventive in za opozarjanje na dejstvo, da je kljub pogostosti še vedno prevečkrat ne­upravičeno in po nepotrebnem spregledana.