Poznate znake kapi?

Letošnja kampanja ob svetovnem dnevu možganske kapi se osredotoča na resnice o okrevanju, stroka pa opozarja tudi na ključen pomen preventive in hitrega ukrepanja ob prvih znakih. Geslo letošnjega svetovnega dne, ki ga zaznamujemo vsakega 29. oktobra, je Minute, ki rešujejo življenja.

Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj povzroča visoko umrljivost in trajno invalidnost. V zadnjih treh desetletjih so se uveljavile učinkovite metode zdravljenja, kot sta intravenska tromboliza in mehanska trombektomija, vendar sta uspešni v le zelo ozkem terapevtskem oknu.

Glede na to je Evropska organizacija za možgansko kap leta 2018 oblikovala akcijski načrt s ciljem zmanjšati absolutno število kapi za 10 odstotkov ter omogočiti dostopnost intravenske trombolize pri več kot 15 odstotkih in endovaskularnega zdravljenja pri več kot 5 odstotkih vseh primerov ishemične možganske kapi, pojasnjuje prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., nevrologinja, predstojnica KO za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo: »Izobraževanje javnosti ostaja eden od najpomembnejših stebrov obravnave bolnikov z možgansko kapjo. Prepoznavanje akutnega nastopa možganske kapi s pomočjo kratice GROM (govor, roka, obraz, minuta) je zdaj nadgrajeno z drugo verzijo GROM V2. Pozorni smo na nenaden pojav vrtoglavice in težav z vidom. Ob nastopu znakov GROM V2 je možno pomagati do 24 ur, ukrepati pa je treba takoj, saj je uspeh zdravljenja še vedno najbolj odvisen od časa. Novost na področju zdravljenja akutne ishemične možganske kapi je tudi novo zdravilo za izvedbo intravenske trombolize, ki omogoča hitrejše, poenostavljeno in učinkovitejše zdravljenje.«

Mogoče preprečiti

Temelj pa ostaja preventiva, še poudarja: »Večina bolnikov z možgansko kapjo ima nezdravljene ali slabo zdravljene dejavnike tveganja. Naloga vsakega posameznika ostaja, da poskrbi za zdrav življenjski slog ter merjenje tlaka, holesterola in sladkorja v krvi na redne intervale.«

Strokovnjaki vse bolj ozaveščajo o afaziji, jezikovni motnji, ki jo povzroči poškodba delov možganov, odgovornih za jezikovne funkcije. Najpogostejši vzrok afazije je možganska kap, nastane pa lahko tudi kot posledica travmatske poškodbe glave, možganskega tumorja, različnih drugih bolezni in nevroloških stanj, kot je demenca. Afazija ovira posameznika pri razumevanju govora, govornem izražanju, branju in pisanju, ne prizadene pa kognitivnih sposobnosti. Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti na svetu. Vsako leto zaradi srčno-žilnih bolezni, srčnega popuščanja, srčnega infarkta in možganske kapi prezgodaj umre 20,5 milijona ljudi po vsem svetu, kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi teh bolezni pa je mogoče preprečiti.

Vsak naj poskrbi za zdrav življenjski slog in redne preglede pri zdravniku. FOTO: Dan Dalton/Getty Images

Pozorni smo na nenaden pojav vrtoglavice in težav z vidom. FOTO: Andreypopov/Getty Images