Čaj z limono, medom in ingverjem je poleg tablet za zbijanje vročine in lajšanje drugih težav najpogostejši spremljevalec zdravljenja bolezni zaradi različnih virusov, ki povzročajo bolezni dihal. Najpogostejši so prehladi: pri teh se simptomi pojavljajo postopoma in večinoma prizadenejo nos in grlo. Zgodnji znak, da bomo obležali zaradi prehlada, je pritisk v ušesih. Pogosto imamo tudi kašelj z izmečkom.
Redno umivanje rok s toplo vodo in milom znatno preprečuje prenos okužbe respiratornih virusov.
V primerjavi s prehladom nas lahko gripa povsem onesposobi. Pojavi se nenadoma, posameznik se počuti povsem izčrpanega. Najpogostejši znaki so vročina, bolečine v mišicah ter potreba po počitku v postelji in suh kašelj. »Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri slednjih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se v epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se umrljivost,« so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pojasnili, zakaj je lahko gripa resna grožnja za javno zdravje. Najučinkovitejša zaščita je cepljenje.
Virus influence poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica.
Gripi se je pred skoraj šestimi leti pridružil še virus SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19. »Simptomi se gibljejo od blage okužbe zgornjih dihal do hude prizadetosti pljuč z dihalno stisko, ki se lahko konča celo s smrtjo. Okužba lahko poteka tudi brez simptomov. Pri večini okuženih se pojavijo vročina, bolečine v žrelu, kašelj, izcedek iz nosu, slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, lahko tudi izguba voha in okusa ter prebavne težave,« pojasnjujejo na NIJZ.
V jesensko-zimskem obdobju se pojavljajo tudi okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Gre za najpogostejšega povzročitelja akutnega bronhiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja. »Ta virus je zelo nalezljiv. Dojenčki se lahko okužijo z RSV, če pridejo v stik z otrokom ali odraslim, ki je z virusom okužen. Virus RSV se lahko širi s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom,« poudarjajo na NIJZ.
Higiena rok ključna
Da vas virusi ne ujamejo, je dobro upoštevati enostavna pravila. Roke redno umivajmo s toplo vodo in milom, pravijo na NIJZ in še, da tako znatno preprečujemo prenos okužbe respiratornih virusov. »Pod toplo vodo dobro zdrgnemo tudi hrbtno stran dlani, med prsti, palca, pod nohti in zapestja. Ko si rok ne moremo umiti, uporabimo razkužilo.«
Zelo pomembno je redno prezračevanje prostorov, zlasti če se v njih zadržuje več ljudi.

Virusi se zadržujejo tudi na kljukah, zato je higiena rok še toliko bolj pomembna. FOTO: Irina Shatilova/Getty Images

Kdor zboli, naj ostane doma. FOTO: Tom Merton/Getty Images
Kašljamo in kihamo v rokav ali robček ter stran od drugih. Robček odvržemo v koš, roke pa si umijemo s toplo vodo in milom. »Če kihate in smrkate ter si pri tem pokrijete usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) nanje prenesete kužne izločke. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužile zdrave osebe, ki se znajdejo v stiku z okuženimi površinami, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo tudi prek nečistih rok,« poudarjajo na NIJZ. In dodajajo: kdor zboli, naj ostane doma. »Izogibajmo se tesnejših stikov z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ozdravimo.«