Preprost način za premagovanje stresa

Med njimi je stres; vsakodnevni spremljevalec, ki je lahko v majhnih odmerkih koristen, saj nas spodbudi k osredotočenosti, nam vlije dodatno energijo in omogoči, da se učinkoviteje spopademo z izzivi.

Če pa traja predolgo, resno ogrozi naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je stres eden ključnih dejavnikov, ki povečujejo tveganje za duševne stiske in telesne bolezni, in prav zato si zasluži, da mu namenimo več pozornosti.

Stres ni le občutek napetosti ali »živčne preobremenitve«; gre za kompleksen odgovor telesa in možganov na zaznano grožnjo ali preizkušnjo.

Ko se znajdemo v situaciji, ki jo ocenimo kot nevarno ali zahtevno, možgani sprožijo hormonske in živčne odzive, telo pa se pripravi na akcijo. Aktivira se tako imenovani sistem »boj ali beg«, v katerem ima ključno vlogo hormon kortizol. Če pa takšno stanje traja predolgo, stres postane kroničen in začne delovati kot tihi sovražnik.

Samo način razmišljanja ni dovolj

Raziskave kažejo, da na to, kako stres vpliva na nas, ne vpliva le njegova količina, ampak predvsem naš način razmišljanja o njem. Če ga dojemamo kot nekaj škodljivega, bomo njegove učinke doživljali kot obremenjujoče. Če pa ga razumemo kot izziv, ki ga je mogoče obvladati in izkoristiti za rast, se izkaže, da lahko enaka izkušnja postane vir moči in odpornosti.

FOTO: Antonio_diaz/Gettyimages

To pomeni, da ni nepomembno, kako o stresu razmišljamo; razlika se pozna tako v počutju kot zdravju. A hkrati je treba poudariti, da samo način razmišljanja ne more izničiti vsega. Obstajajo objektivno izjemno težke in travmatične situacije, v katerih nobena pozitivna miselnost ne zmanjša resničnega trpljenja. Zato nikakor ne smemo banalizirati vpliva stresa, ampak ga razumeti v celoti.

Največja nevarnost se skriva v dolgotrajnem stresu. Ta vpliva na vse telesne sisteme. V srcu in ožilju povzroča trajno povišan krvni tlak, pospešeno staranje žil in večje tveganje za srčno-žilne bolezni. Oslabi imunski sistem: zavira celice, ki nas varujejo pred okužbami in rakavimi spremembami, upočasni celjenje ran in zmanjšuje učinkovitost telesne obrambe. Kronični stres vpliva tudi na možgane.

Dolgotrajno povišane ravni stresnih hormonov zmanjšujejo delovanje predelov, ki so ključni za spomin, učenje in uravnavanje čustev. Hkrati pa se okrepi del možganov, povezan s strahom in tesnobo. Zato se posledice pogosto pokažejo kot težave s koncentracijo, slabši spomin, večja razdražljivost ter večja ranljivost za anksiozne in depresivne motnje.

Stres vpliva tudi na presnovo. Dolgotrajna izpostavljenost kortizolu spreminja ravnovesje sladkorja v krvi, spodbuja kopičenje maščob in povečuje tveganje za presnovni sindrom ter sladkorno bolezen tipa 2.

Prav tako deluje na prebavila: mnogi ljudje ob stresu občutijo bolečine v trebuhu, drisko ali zaprtje, znan je tudi njegov vpliv na sindrom razdražljivega črevesja.

Ko telo ostaja v stanju napetosti

Ključno vlogo pri tem, kako se spopadamo s stresom, imata občutek nadzora nad dogajanjem in lastna učinkovitost, torej prepričanje, da lahko nekaj storimo. Veliko pomenijo tudi socialne vezi, podpora okolja in smisel, ki ga najdemo v težkih okoliščinah.

FOTO: Yurii Yarema/Gettyimages

Če se znajdemo v začaranem krogu premlevanja o stresnem dogodku še dolgo po tem, ko se je končal, telo ostaja v stanju napetosti, kar dolgoročno izčrpava. Če pa se naučimo stres prepoznati, ga sprejeti kot začasno reakcijo in energijo, ki jo sproži, usmeriti v ukrepanje, smo veliko bolje zaščiteni. Vseeno pa to ne pomeni, da je vsa odgovornost na posamezniku. Velik del stresa je povezan z družbenimi razmerami in sodobnim načinom življenja, ki nam pogosto nalagajo več, kot je mogoče zdravo prenesti.

Kaj pomaga? Redna telesna dejavnost dokazano zmanjšuje zaznan stres, krepi odpornost in izboljšuje spanje. Za programe čuječnosti in meditacije se je v številnih raziskavah potrdilo, da zmanjšujejo anksioznost in depresijo, hkrati pa povečujejo občutek miru in zbranosti.

Pomembno je tudi, da znamo postaviti meje, si vzeti čas za počitek, čas brez tehnologije, trenutke, ko si dovolimo biti nedosegljivi. Tudi majhne spremembe lahko pomenijo veliko: namesto da premlevamo, kaj vse je šlo narobe, se vprašamo, kaj lahko naredimo zdaj.

Stik z naravo umiri telo

Poleg gibanja, čuječnosti in spremembe načina razmišljanja je pomemben zaščitni dejavnik tudi stik z naravo. Raziskava univerz v Illinoisu in Hongkongu je pokazala, da že sprehod po drevoredu v mestu opazno zmanjša raven stresa; udeleženci, ki so po stresni nalogi gledali posnetke mestnih okolij z različnimi deleži drevesnih krošenj, so poročali o občutnem upadu napetosti, pri čemer je bil učinek tem večji, kolikor več dreves je bilo vidnih.

To pomeni, da nam narava ni v pomoč le v idiličnih gozdovih ali na podeželju, temveč lahko že kratko srečanje z zelenjem v urbanem okolju prinese olajšanje. Pomembno je poudariti, da to ne pomeni, da je rešitev za nekoga, ki doživlja resen kronični stres, zgolj pogled skozi okno.

FOTO: Dima Berlin/Gettyimages

Toda v kombinaciji z drugimi strategijami je stik z naravo preprost, dostopen in znanstveno večkrat potrjen način, ki pomaga umiriti telo in spodbuditi živčni sistem, odgovoren za sprostitev in okrevanje. Zato je vredno naravo vključevati v vsakdan; ne kot čarobno rešitev, temveč kot del širšega načina skrbi zase.

Svetovni dan duševnega zdravja nas tako opominja, da duševno zdravje ni ločeno od telesnega in da stres ni nepomembna podrobnost, temveč dejavnik, ki prepleta oba svetova.

A pomembno je tudi vedeti, da ne živimo v vakuumu. Sodobni način življenja je pogosto stresen in krivičen, od posameznika zahteva več, kot je zdravo. Zato odgovornost ne more biti le na nas samih; k večji odpornosti lahko prispevamo osebno, toda družba kot celota mora ustvarjati okolje, v katerem je življenje manj obremenjujoče.