Preveč higiene lahko vodi v alergije

Higiena je ključnega pomena za zdravje, saj vključuje navade in ukrepe, ki pomagajo preprečevati širjenje bolezni, okužb in drugih zdravstvenih težav,« navaja Irma-Hermina Klemenc, mag. farm., iz Lekarne Dravlje, članica Lekarniške zbornice Slovenije. Pomembno je, da je ni ne premalo ne preveč.

Pomen higiene za naše zdravje se kaže v več vidikih. Eden od njih je preprečevanje okužb. »Redno umivanje rok, čiščenje telesa, ustna higiena in vzdrževanje čistoče doma pomagajo preprečevati širjenje bakterij, virusov in glivic, ki lahko povzročijo različne bolezni, kot so prehladi, gripa, okužbe prebavil in kožne bolezni. Higiena zmanjša širjenje bolezni (npr. umivanje rok po uporabi stranišča in pred jedjo pomaga zmanjšati prenos bolezni, kot so norice, ki se prenašajo s stiki), prispeva k zdravju kože in las, omogoči zdravje ustne votline in poskrbi za samozavest in dobro počutje,« pove Klemenčeva. Zdravje in higiena sta, poudarja, tesno povezana, saj skrb za čistočo in preprečevanje okužb zmanjšujeta tveganje za številne bolezni in pripomoreta k boljšemu dolgoročnemu zdravju.

Stik z ljubljenčki obogati otrokov mikrobiom. FOTO: Famveld/Getty Images

Osnovna higiena zajema vsakodnevne navade in prakse, ki pomagajo ohranjati čistočo telesa, oblačil, bivalnega okolja ter preprečujejo širjenje nalezljivih bolezni. Sem spada redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo (vsaj 20 sekund), umivanje rok po uporabi stranišča, pred jedjo, po kašljanju oz. kihanju ter po dotikanju umazanih površin. K ustrezni ustni higieni sodi ščetkanje zob vsaj dvakrat na dan ter redna uporaba zobne nitke in ustne vode za preprečevanje zobnih oblog in bolezni dlesni. Redno tuširanje je ključno za odstranjevanje znoja, umazanije in bakterij; pravilna nega kože je še posebno pomembna za ljudi z občutljivo kožo ali dermatološkimi težavami. Ravno tako ni zanemarljiva higiena oblačil, ki vključuje redno menjavo predvsem spodnjega perila, nogavic in športnih oblačil.

»Poudariti moramo tudi higieno bivalnega prostora, kamor spada denimo redno prezračevanje prostorov ter čiščenje površin, ki se jih pogosto dotikamo (kljuke, stikala). Ne smemo pozabiti na higieno kašljanja in kihanja, pri čemer moramo ozaveščati kihanje v rokav namesto v dlan in uporabo robčkov. Te navade niso pomembne samo za osebno zdravje, ampak tudi za preprečevanje širjenja bolezni v skupnosti,« dodaja.

Tudi zračiti je treba. FOTO: Valeriy_g/Getty Images

Ne pretiravajmo

Čeprav je čistoča pomembna, lahko pretiravanje s higienskimi praksami škoduje telesnemu zdravju in psihičnemu počutju. »Prekomerna uporaba razkužil in antibakterijskih mil lahko oslabi naravno zaščito kože in povzroči suhost, razpoke ter večjo dovzetnost za okužbe kože, saj uniči tudi dobre bakterije, ki pomagajo pri vzdrževanju zdravega mikrobioma kože. Še posebej pri otrocih lahko zmanjša izpostavljenost mikrobom, ki so potrebni za krepitev imunskega sistema. Glede na t. i. higiensko hipotezo lahko preveč čisto okolje vodi do večje dovzetnosti za alergije, astmo in avtoimunske bolezni. Imunski sistem se pri otrocih uči prepoznavati nevarne in neškodljive snovi. Če otrok ni izpostavljen določenim mikrobom v otroštvu, lahko imunski sistem postane preveč občutljiv in začne napadati neškodljive snovi (npr. cvetni prah, pršice, hrano), kar vodi do razvoja alergij. Igranje na prostem ter stik s hišnimi ljubljenčki in drugimi otroki pomagata razviti bolj raznolik mikrobiom in močnejšo odpornost. Higiena je nujna, ampak v pravi meri – ne premalo ne preveč,« poudarja strokovnjakinja.