Preverite, kaj lajša revmatične težave

Blatne kopeli že stoletja veljajo za enega najbolj znanih zdraviliških postopkov. Toplo mineralno blato, ki ga v strokovni literaturi pogosto imenujejo peloid, se uporablja v sklopu balneoterapije oziroma zdraviliškega zdravljenja. Gre za mešanico mineralnih, organskih in vodnih sestavin, ki jo v zdraviliščih in terapevtski praksi nanašajo na telo ali na posamezne dele telesa, najpogosteje pri težavah s sklepi, mišicami in kroničnimi bolečinami. Naravno blato se v fizikalni terapiji uporablja predvsem pri kroničnih obolenjih gibalnega sistema, kožnih boleznih, boleznih dihal, po nekaterih operativnih posegih ter pri lajšanju težav prebavnega trakta, rodil in sečil.

Učinek blatnih kopeli strokovnjaki najpogosteje razlagajo s kombinacijo toplote, mineralne sestave in mehanskega vpliva na kožo. Toplo blato segreje tkiva, razširi žile, spodbuja prekrvavitev in sprošča napete mišice. Toplota pospeši prekrvavitev tkiv, poveča presnovo v tkivih, zmanjša zaznavanje bolečine, poveča elastičnost vezivnega tkiva ter ugodno vpliva na delovanje mišic in sklepov. Pri ljudeh z bolečimi sklepi lahko to pomeni manj togosti in lažje gibanje po terapiji. Ni pomembna le toplota, temveč tudi sestava blata. Morsko blato lahko vsebuje minerale, kot so magnezij, brom, jod, kalcij, natrij in kalij, fango pa železo, baker, cink, kalcij, magnezij, kalij in druge naravne minerale. Ti naj bi dobrodejno vplivali na krvni obtok, površino kože, obnovo celic in odstranjevanje odmrlih produktov s kože.

Strokovni viri kažejo, da so blatne obloge in blatne kopeli najpogosteje raziskovali predvsem pri osteoartrozi, obrabi sklepov. Pregled več raziskav, objavljenih v strokovni literaturi, je pokazal, da lahko balneoterapija, blatna terapija in zdraviliško zdravljenje pri bolnikih z osteoartrozo prispevajo k zmanjšanju bolečine in togosti ter k boljši kakovosti življenja. Novejše raziskave se ukvarjajo tudi z vplivom peloidov na vnetne in imunske odzive. Ena od novejših raziskav pri starejših bolnikih z osteoartrozo je preučevala blatno terapijo s peloidom, obogatenim z rožmarinsko kislino, in poročala o izboljšanju bolečine, funkcije ter kakovosti življenja. Vendar gre za specifičen terapevtski pripravek, zato teh ugotovitev ne moremo samodejno prenesti na vsako vrsto blata ali na vsako blatno kopel.

Niso za vse

Blatne kopeli so lahko prijeten in koristen podporni postopek, vendar niso čudežno zdravilo in niso primerne za vsakogar. Ker pogosto pomenijo toplotno obremenitev za telo, morajo biti posebej previdni ljudje s srčno-žilnimi boleznimi, izrazito povišanim krvnim tlakom, težavami z venami, akutnimi vnetji, odprtimi ranami, kožnimi okužbami ali tisti, ki so pred kratkim prestali operacijo. Pri nosečnosti, resnejših kroničnih boleznih ali onkoloških diagnozah je pred takšno terapijo potreben posvet z zdravnikom. Pomembno je tudi, kje terapijo izvajamo. Zdraviliško oziroma terapevtsko blato mora biti nadzorovano, pravilno pripravljeno in higiensko ustrezno. Domače nanašanje nepreverjenega blata iz narave ni priporočljivo, saj lahko vsebuje mikroorganizme, onesnaževala ali kovine, ki jih s prostim očesom ne moremo prepoznati. Blatne kopeli naj imajo svoje mesto predvsem v urejenem zdraviliškem ali strokovno vodenem terapevtskem okolju, kjer je znano, kakšno blato se uporablja, kako je pripravljeno in komu je terapija namenjena.

Različne vrste blata učinkujejo različno. FOTO: Kryssia Campos/Getty Images

Priporočajo jo po nekaterih operacijah. FOTO: Paul Harizan/Getty Images