Previdno med poletno rekreacijo

Poletni dnevi so v nas prebudili športnega duha, nepremišljena zagnanost pa se nam lahko marsikdaj maščuje s poškodbami. Včasih zadostuje le en napačen gib ali neroden obrat in že se spopadamo z zvinom, udarnino, nategom ali celo izpahom in zlomom, zaradi katerih se moramo vsaj za nekaj časa posloviti od priljubljene vadbe, zato se je treba vsake oblike športne rekreacije lotevati kar se da previdno.

Najpogostejši vzroki za športne poškodbe so nepripravljenost, prevelika intenzivnost, izčrpanost, predvsem pa napake pri izvajanju. Mišice se pred prevelikim naporom varujejo z raztezanjem, zaradi česar se lahko poškodujejo vlakna, sklepi pa se odzivajo z vnetjem. Zaradi poškodbe lahko počijo kapilare, kar se pokaže kot modrica ali povišana temperatura na predelu bolečine. Poleti se športni navdušenci najpogosteje lotevajo planinarjenja in teka, a pomanjkljivo poznavanje lastnih sposobnosti in pravilnega izvajanja nas lahko za lep čas priklene na posteljo.

Nepravilno izvajanje

Blage poškodbe so običajno posledica neravne podlage, neustrezne obutve in utrujenosti, po navadi pa jih je mogoče pozdraviti že s hlajenjem bolečega predela in nekajdnevnim počitkom. Nepravilno izvajanje lahko dolgoročno prizadene sklepe, predvsem kolena, ki so pogosto pod prevelikim pritiskom, saj morajo prenesti številne nenadne spremembe, prevelike obremenitve in nenaravne rotacije, pri teku, denimo, pa lahko trpi še ahilova tetiva, ki se vname zaradi neustreznega odrivanja od podlage.

Tudi plavalci niso povsem varni, čeprav plavanje velja za vsestransko in za vsakogar primerno vadbo z najmanjšim tveganjem. Kdaj se namreč vnamejo in poškodujejo mišice ramenskega predela zaradi neustreznega in preintenzivnega zamahovanja ter kroženja predvsem pri hrbtnem ali prostem slogu. Med poletnimi ljubitelji športa je izjemno priljubljen tudi tenis, a nevešči forhenda in bekenda bodo kaj kmalu utrpeli vnetje tetiv zaradi nepravilnega držanja loparja in premočnih vibracij med udarci, kar še poslabša nenadna rotacija zapestja.

Kdaj k zdravniku?

Najnevarnejše so seveda poškodbe hrbtenice: najpogosteje trpijo preobremenjene mišice, denimo med igranjem odbojke na mivki, ki se ji poleti marsikdo ne more upreti, največkrat pa sta kriva prevelik napor in nepravilno zamahovanje predvsem med udarjanjem žoge, in kolesarjenjem, za kar so krivi napeti in dolgotrajni sedeči položaj, upognjen križni del in zvit vrat, bolečine v mišicah pa dodatno okrepi vožnja po neravnem terenu.

Manjših poškodb se običajno zavemo šele nekaj časa po vadbi, potem ko se mišice ohladijo, prizadeti predel pa začne otekati in pojavi se bolečina. Poškodbo takrat zdravimo z ledenimi obkladki in počitkom, da preprečimo vnetje, pa zaužijemo aspirin. Nenadne bolečine sredi treninga so mnogo nevarnejše in opozorilni znak, da je treba nemudoma prenehati. Prva pomoč je vedno ledeni obkladek, če se bolečina stopnjuje, oteklina pa povečuje, nujno obiščemo zdravnika. Pri večjih poškodbah se rekreativno poletje običajno nemudoma konča, če pa imamo srečo, jo lahko odnesemo zgolj s počitkom in izogibanjem vadbi vsaj teden dni.