Previdno z vitamini: strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti pretiravanja

Vitamini veljajo za temelj zdravja, vendar strokovnjaki opozarjajo, da lahko z njimi tudi pretiravamo. Na Nacionalnem portalu o prehrani prehrana.si, ki deluje pod okriljem Inštituta za nutricionistiko, poudarjajo, da lahko večino vitaminov v zadostnih količinah zaužijemo z raznoliko in uravnoteženo prehrano. Dodajanje brez jasne potrebe zato pogosto ni potrebno in lahko vodi v presežke.

Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), so priporočeni vnosi vitaminov natančno določeni, ker imata lahko tako pomanjkanje kot tudi prekomeren vnos negativne učinke na zdravje. »Prekomerno uživanje posameznih hranil lahko predstavlja tveganje za zdravje,« poudarjajo in dodajajo, da je treba biti pri uporabi prehranskih dopolnil previden, zlasti če jih kombiniramo ali dlje jemljemo.

Težava presežkov vitaminov je posebno izrazita pri tistih, ki so topni v maščobah – vitaminih A, D, E in K. Ti se v telesu shranjujejo, zato se lahko ob dolgotrajnem jemanju v večjih količinah kopičijo. Posledice so lahko resne, od poškodb jeter do motenj v presnovi kalcija. Na portalu prehrana.si poudarjajo, da do takšnih presežkov praviloma ne pride zaradi običajne prehrane, temveč zaradi nepremišljene uporabe prehranskih dopolnil. Tudi vitamini, topni v vodi, niso povsem brez tveganja. Čeprav se presežki večinoma izločijo iz telesa, lahko zelo visoki odmerki povzročijo različne težave, od prebavnih motenj do vpliva na živčni sistem. Zato strokovnjaki opozarjajo, da več ni nujno bolje.

Pretiravanje je lahko škodljivo. FOTO: Manassanant Pamai/Getty Images

Na portalu prehrana.si izpostavljajo, da je ključ do ustreznega vnosa vitaminov predvsem raznolika prehrana. »Z uravnoteženo prehrano praviloma zagotovimo zadosten vnos večine vitaminov,« poudarjajo in dodajajo, naj bodo prehranska dopolnila namenjena predvsem ciljno usmerjeni uporabi, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Ko jih je preveč

Strokovnjaki se strinjajo, da do presežkov najpogosteje pride takrat, ko posamezniki hkrati uporabljajo več različnih dopolnil ali posegajo po visokih odmerkih brez posveta z zdravstvenim strokovnjakom. V takšnih primerih lahko dobimo bistveno več vitaminov, kot jih potrebujemo. Presežek določenega vitamina lahko telesu škoduje, saj se ob dolgotrajnem prevelikem vnosu poruši ravnovesje, ki ga telo potrebuje za normalno delovanje. Posledice so odvisne od tega, za kateri vitamin gre. Največje tveganje predstavljajo vitamini A, D, E in K, ki so topni v maščobah in se lahko kopičijo v telesu. Preveč vitamina A lahko povzroči glavobole, slabost, suho kožo in v hujših primerih tudi poškodbe jeter. Pri presežku vitamina D lahko pride do povišane ravni kalcija v krvi, kar obremenjuje ledvice in lahko povzroča utrujenost, slabost ter druge zaplete. Prevelike količine vitamina E vplivajo na strjevanje krvi.

Najbolj zdrav vir vitaminov in mineralov je uravnotežena prehrana. FOTO: Bit245/Getty Images

Niti pretiravanje z v vodi topnimi vitamini ni brez posledic. Zelo visoki odmerki vitamina C lahko povzročijo prebavne težave, kot so driska, slabost in krči, pri dolgotrajnem pretiravanju tudi večje tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Presežek vitamina B6 je povezan z okvarami živčevja, ki se lahko kažejo kot mravljinčenje, zmanjšan občutek v okončinah in druge nevrološke težave. Niacin, vitamin B3, lahko pri previsokih odmerkih povzroča rdečico, občutek vročine in v hujših primerih poškodbe jeter.

Katere dodajamo

Vprašanje, katere vitamine jemati, nima enega odgovora za vse. Strokovnjaki poudarjajo, da je to odvisno od posameznika, prehrane in življenjskega obdobja. V redu je, če jemljemo vitamin D, ki ga prebivalcem v Sloveniji najpogosteje primanjkuje, strokovnjaki ga priporočajo predvsem od oktobra do aprila, prebivalcem domov za starejše in tistim, ki so med 10. in 16. uro v zaprtih prostorih, pa vse leto. Vitamin B12 je pomemben predvsem za vegetarijance in vegane, saj ga v rastlinski prehrani skoraj ni. V takih primerih ga je priporočljivo dodajati vse leto. Podobno velja za folno kislino (vitamin B9), ki jo priporočajo ženskam v obdobju načrtovanja nosečnosti in v zgodnji nosečnosti.