
Za goste skrbi Alen Babič s šestčlansko ekipo. Foto Janez Mužič

Foto Janez Mužič

Foto Janez Mužič

Foto Janez Mužič

Foto Janez Mužič





Marezige, ki so kakih sedem kilometrov nad Koprom, so središče dežele refoška. Vsi tamkajšnji prazniki in običaji so vezani na vinogradniško tradicijo, na mareziški refošk, tako da večina Slovencev pozna ta kraj po majskem prazniku refoška in novembrskem martinovanju. Oba ob kulinariki skupaj z vsemi drugimi pomembnimi stvarmi v kraju potekata v veličastni kamniti vaški Kanavi, ki je človek ob prihodu v vas, tik ob cesti proti svetemu Antonu, ne more spregledati. Nasproti nje je prenovljen zadružni dom, v katerem domuje Gostilna Karjola. Od nje se ponuja enkraten razgled na Tržaški zaliv in Julijske Alpe.
Od prevoznika do gostinca
Gostilna je nastala iz tipične istrske vaške betole, ki je do pred osmimi leti, ko so jo preuredili v Karjolo, ponujala samo pijačo. Očara s svojo mirno domačnostjo, pri čemer se njen stari istrski slog dopolnjuje s sodobnim. Gostilno s šestimi zaposlenimi vodi Alen Babič ob pomoči žene, sina in mame. Zadnja svoje izkušnje istrske gospodinje v tamkajšnji kuhinji s starimi recepti skrbno prenaša na mlajše zaposlene, kar še zlasti velja za domače njoke in kruh, ki ga pečejo vsak dan sproti.
In od kod ime Karjola? Alen se že vrsto let ukvarja s prevozništvom, in ker je samokolnica najmanjše prevozno sredstvo za prevoz tovorov, se je ime ponujalo kar samo. Od nekdaj rad kuha, tako da mu je bila gostilna izziv, za katerega se je tudi prekvalificiral v gostinca. Med vaščani je sila priljubljen, saj je že četrti mandat predsednik krajevne skupnosti.
Gostilna lahko sprejme kar 250 ljudi, od katerih jih ob lepem vremenu veliko rado poišče mesto na terasi z razgledom na morje ali pa v kleti, kjer se ponuja na pokušino mareziški refošk od skoraj vseh njegovih proizvajalcev tam okoli. Za otroke imajo urejeno igrišče z nekaj igrali, ob gostilni pa je tudi kaj drugega kot za te kraje nepogrešljiva steza za balinanje.
Krožnik dežele refoška
Ponujajo domače in sodobne, predvsem pa istrsko obarvane jedi. Zaradi tega so celo tako cenjeni, da je njihova kuharska ekipa nosilec gostinske ponudbe na vseh večjih prireditvah na Obali, pa naj gre za martinovanje pod šotorom pri vinski kleti Vina Koper, za strunjanski praznik kakija ali pa Koprsko noč. Postrežejo razne domače jedi od pršuta, pancete, domačih salam, sira, bakalaja, doma narejenih fužev, njokov in testenin, domačega petelina na rošto, janjčka in drugega mesa izpod peke, hobotnice, rib in ribjih filejev v škartocu do štrukljev, panakot in tiramisuja.
Vodja kuhinje Dino Gluvak še zlasti priporoča pjat karjola (rostbif s tartufi in slanino) ali pa krožnik dežele refoška (svinjski ombolo v refoškovi omaki s popečenim pršutom in polento). Človek je pri njih kar presenečen, kakšne kombinacije jedi z dodatkom tartufov prihajajo iz kuhinje, ko je na primer sezona kostanja (pripravljajo ga v omaki s krompirjem), špargljev, gob ali kakija, pa sladokusce tam čaka še marsikaj za kontinentalne goste manj vsakdanjega. To jesen je bil na primer na mizah kakijev kruh. Jedi, ki jih predstavljamo, so narejene po idejah oziroma receptih inovativnega vodje kuhinje Dina Gluvaka.
Fuži s tartufi Nadevana rolada v Karjolini omaki |