Prihodnost ortopedije bo personalizirana

Po več kot dveh desetletjih dela na področju ortopedije dr. Bogdan Ambrožič dobro pozna tako klasične kirurške pristope kot najnovejše metode regenerativnega zdravljenja. Ortoped, ki v ambulanti Bisturmed obravnava številne vrhunske in rekreativne športnike, se je pred kratkim udeležil mednarodnega simpozija o regenerativni medicini v Tokiu. Z njim smo se pogovarjali o novostih, ki spreminjajo sodobno ortopedijo, od umetne inteligence in personaliziranega zdravljenja do naprednih bioloških terapij, ki lahko marsikdaj zmanjšajo potrebo po operaciji.

Pred kratkim ste se vrnili z mednarodnega simpozija o regenerativni medicini v Tokiu. Katere novosti so vas najbolj navdušile?
Japonska ima izjemno bogato tradicijo ortopedije. Ne nazadnje je bila prav tam opravljena prva artroskopija. Na simpoziju smo videli zanimivo kombinacijo tradicionalnih pristopov in najnovejših tehnologij. Veliko pozornosti je bilo namenjene umetni inteligenci, virtualnim sistemom za rehabilitacijo, novim diagnostičnim metodam in regenerativni medicini.
Posebej zanimivi so bili novi pristopi pri zdravljenju tetiv. Japonci se zelo intenzivno ukvarjajo s težavami ahilove tetive, komolca in ramenskega sklepa. Predstavili so tudi zdravljenje z začasno embolizacijo žil, pri čemer s pomočjo katetra začasno zaprejo določene žilice v območju kroničnega vnetja tetive. Rezultati prvih študij so zelo obetavni.

Kakšno vlogo imajo pri tem sodobne tehnologije?
Razvoj gre predvsem v smeri vse manj invazivnih posegov. Kamere postajajo izjemno majhne, skoraj v velikosti igle. Predstavljajte si, da lahko zdravnik skozi drobno odprtino vstopi v sklep, neposredno vidi poškodovano tkivo in tja natančno aplicira zdravilo.
Poleg tega se razvijajo sistemi, ki združujejo podatke magnetne resonance, ultrazvoka in neposrednega pogleda s kamero. Takšna navigacija bo omogočala še večjo natančnost in varnost posegov.

dr. Bogdan Ambrožič, dr. med., spec. ortopedije FOTO: Osebni Arhiv

Veliko se govori tudi o umetni inteligenci. Kako bo vplivala na ortopedijo?
Predvsem pri načrtovanju zdravljenja. Umetna inteligenca bo lahko analizirala velikanske količine znanstvenih raziskav, primerjala rezultate različnih terapij in na podlagi podatkov predlagala optimalno zdravljenje za posameznega bolnika.
Pomembno je, da sistemi ne bodo zgolj zbirali informacij, temveč bodo znali oceniti tudi kakovost posameznih raziskav. Tako bomo lahko sprejemali odločitve na podlagi objektivnih dokazov.

Na simpoziju se je govorilo tudi o fizioterapiji. Katere novosti se obetajo na tem področju?
Tudi fizioterapija postaja vse bolj aktivna in večmodalna. Eden največjih trendov so udarni valovi, ki jih zdaj uporabljamo pri precej širšem naboru težav kot pred leti. Učinkoviti so pri različnih tetivnih obolenjih in kroničnih preobremenitvah.
Poleg tega se vse pogosteje kombinirajo različne metode, kot so udarni valovi, laserji, magnetna terapija, biološka zdravila in regenerativni postopki. Opazen je tudi premik v razmišljanju. Danes bolniku ne svetujemo več dolgotrajnega mirovanja, ampak poskušamo spodbujati prekrvitev, obnovo tkiv in njihovo funkcionalno aktivacijo.

Regenerativna medicina je eno najbolj vročih področij sodobne ortopedije. Kako jo uporabljate v praksi?
Uporaba regenerativnih metod zelo hitro narašča. Govorimo predvsem o trombocitni plazmi (PRP), matičnih celicah in eksosomih. Število kakovostnih raziskav na tem področju se iz leta v leto povečuje, veliko strokovnih združenj je te metode že prepoznalo kot učinkovite.
Prednost regenerativnih terapij je, da so zapleti izjemno redki. V veliki večini primerov bolniku lahko pomagamo, ne da bi ga izpostavljali večjim tveganjem.

Pri katerih težavah so takšni pristopi najbolj učinkoviti?
Največ izkušenj imamo pri obrabi hrustanca in začetnih stopnjah artroze. S pomočjo rastnih dejavnikov lahko zmanjšamo vnetje, izboljšamo gibljivost sklepa in zmanjšamo bolečino.
Zelo dobre rezultate dosegamo tudi pri različnih poškodbah in vnetjih tetiv, denimo pri rotatorni manšeti rame, teniškem komolcu, patelarni tetivi ali ahilovi tetivi.
Prav pri poškodbah tetiv opažamo največji napredek. Zaradi teh metod danes opravimo bistveno manj operacij kot pred desetimi ali petnajstimi leti.

Kako daleč smo od popolnoma personaliziranega zdravljenja?
To je zagotovo prihodnost. Danes je PRP nekakšen osnovni pristop, podobno kot je bil nekoč penicilin med antibiotiki. V prihodnje bomo lahko veliko natančneje določili, kateri rastni faktorji, celice ali drugi biološki dejavniki bodo najbolj koristili posameznemu bolniku.
Prihajajo sistemi, ki iz večje količine krvi izločijo točno določene komponente in jih močno skoncentrirajo. Poleg tega se razvijajo metode, s katerimi bomo analizirali tudi biološke značilnosti posameznega tkiva.
Prepričan sem, da bomo čez nekaj let prišli do točke, ko bo imelo tako rekoč vsako koleno svojo individualno mešanico regenerativnih dejavnikov.

Kaj pa ortopedska kirurgija? Se tudi pri njej obetajo kakšne večje spremembe?
Temeljni kirurški postopki ostajajo podobni, vendar se izboljšujejo materiali in tehnike. Pri rekonstrukcijah vezi uporabljamo vse bolj dovršene implantate in hibridne sisteme, ki združujejo biološko tkivo in sintetične opore. Velik napredek vidimo pri navigaciji in robotiki, predvsem pri vstavitvah umetnih sklepov. Pri artroskopskih posegih pa so izboljšave predvsem v kakovosti kamer, vidljivosti in instrumentih. Veliko pozornosti se namenja tudi preprečevanju okužb. Trend gre v smer uporabe vedno bolj sterilnih materialov in pripomočkov za enkratno uporabo.

Omenili ste, da različni športi vplivajo tudi na razvoj ortopedije. Kako?
Zelo močno. V državah, kjer prevladujejo določeni športi, se razvijejo tudi posebna znanja za zdravljenje značilnih poškodb. Na Japonskem in v ZDA imajo ogromno izkušenj s poškodbami komolca zaradi bejzbola. Francija in Južna Afrika sta znani po vrhunskih specialistih za poškodbe ramen, ker je tam zelo razvit ragbi. Na Finskem so razvili izjemno znanje pri zdravljenju poškodb zadnje stegenske lože. Kjer je določena poškodba pogosta, tam običajno nastanejo tudi najboljše metode zdravljenja.

FOTO: Shutterstock

Katere poškodbe najpogosteje zdravite pri slovenskih športnikih?
Pri profesionalnih športnikih prevladujejo poškodbe kolena, predvsem križnih vezi. Največ jih vidimo pri nogometu, košarki, rokometu in pozimi pri smučanju. Pri športnikih, ki veliko uporabljajo zgornje okončine, kot so rokometaši ali odbojkarji, so pogoste tudi poškodbe ramen. Pri rekreativcih pa daleč prednjačijo poškodbe meniskusov. Veliko jih vidimo pri ljudeh med 45. in 60. letom starosti, ki so športno aktivni in imajo že določene degenerativne spremembe v kolenu.

Zakaj je pri teh poškodbah pomembno hitro ukrepanje?
Pri nekaterih poškodbah je čas ključnega pomena. Če se na primer popolnoma pretrgana tetiva ne zašije dovolj hitro, se lahko umakne in poznejša rekonstrukcija postane bistveno zahtevnejša.
Podobno velja za nekatere poškodbe meniskusa. Če želimo meniskus uspešno zašiti in ohraniti, moramo ukrepati v ustreznem časovnem oknu.
Zato vedno poudarjam, da je pomembna čim hitrejša diagnostika. Ko vemo, kaj je poškodovano, se lahko bolnik skupaj z zdravnikom odloči za najprimernejši način zdravljenja.

Kakšna je po vašem mnenju prihodnost ortopedije?
Prihodnost vidim v povezovanju treh področij: napredne diagnostike, regenerativne medicine in umetne inteligence. Zdravljenje bo vse manj invazivno, vse bolj natančno in predvsem prilagojeno posamezniku.
Če smo danes šele na začetku personalizirane ortopedije, bomo čez desetletje verjetno govorili o povsem individualiziranih terapijah, tako da bo vsak bolnik dobil zdravljenje, prilagojeno njegovemu tkivu, genetiki in načinu življenja. To bo največji preskok, ki ga lahko pričakujemo v prihodnjih letih.

Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.