Prvič v zgodovini: umetna inteligenca med operacijo pomagala odstraniti možganski tumor (FOTO)

48-letnemu Rhysu Hibbertu iz Bedfordshira so v londonski bolnišnici National Hospital for Neurology and Neurosurgery prejšnji teden odstranili možganski tumor, pri tem pa je umetna inteligenca kirurgom prvič na svetu pomagala neposredno med operacijo in v realnem času. Tehnologija je analizirala videoposnetek posega ter zdravnike opozarjala na pomembne krvne žile in živce, ki jih s prostim očesom ni bilo mogoče jasno prepoznati.

Hibbert, oče dveh otrok, je bil do pred približno letom in pol povsem zdrav. Med enim od vsakodnevnih sprehodov se je nenadoma onesvestil in doživel epileptični napad. Pregledi so pokazali 11-milimetrski benigni tumor na hipofizi, majhni žlezi na dnu lobanje, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju številnih telesnih funkcij. Tumor je bil v neposredni bližini karotidnih arterij, ki možgane oskrbujejo s krvjo, ter živcev, povezanih z vidom. Ker je začel pritiskati nanje, se je Hibbertu postopoma zoževalo vidno polje. Brez operacije bi lahko sčasoma popolnoma izgubil vid.

Poseg so izvedli skozi nos. Kirurgi so z endoskopom, tankim instrumentom s kamero, prodrli do dna lobanje, kjer je bil tumor skrit za kostjo in čvrsto membrano. Prav zaradi izjemno občutljive anatomije je bila operacija zahtevna: že majhna napaka bi lahko poškodovala pomembno krvno žilo ali živec. Tu je prišla na vrsto umetna inteligenca. Sistem je med operacijo analiziral neposredni videoposnetek in na zaslonu označeval strukture, kot so krvne žile in živci, ter kirurgom pomagal določiti varnejši način dostopa do tumorja. Za razliko od običajnih sistemov, ki uporabljajo predvsem predoperativne posnetke, je ta tehnologija informacije pridobivala neposredno iz dogajanja med posegom.

Pacient je odobril sodelovanje umetne inteligence pri operaciji

Umetna inteligenca je bila pred tem izurjena na stotinah videoposnetkov operacij tumorjev hipofize. Raziskovalci so na posnetkih označevali pomembne anatomske strukture, sistem pa se je tako naučil prepoznavati žile in živce. Njegova vloga ni bila prevzeti operacije, temveč kirurgom ponuditi dodaten »par oči« in jih opozoriti na strukture, ki jih je težko opaziti.

»Če pacienti niso pripravljeni sodelovati v raziskavah, kako se lahko zdravniki učijo in kako lahko medicina napreduje?« je pred posegom povedal Hibbert, ki se je brez večjega oklevanja odločil sodelovati v raziskavi. Po operaciji je bil rezultat zelo dober. Hibbert je povedal, da je takoj po prebujanju občutil izrazito izboljšanje vida, v naslednjih tednih pa je opažal tudi več energije in izginotje simptomov, ki so ga pestili pred operacijo. »Vrnilo se mi je življenje,« je dejal. Po približno osmih tednih se je že vrnil k vsakdanjemu življenju in delu.

Raziskovalci želijo tehnologijo v prihodnje še izboljšati. Njihova dolgoročna vizija je sistem, ki bi bil za kirurge nekakšen dodatni strokovni pomočnik – med operacijo bi lahko opozarjal na pomembne strukture in ponujal informacije, odločitev pa bi še vedno ostala v rokah zdravnika. Ustvarjalci poudarjajo, da umetna inteligenca pri tem ne nadomešča kirurga, temveč mu pomaga pri sprejemanju čim bolj natančnih in varnih odločitev. Poseg je bil del kliničnega preskušanja, tehnologijo pa so razvili raziskovalci University College London. Projekt financira britanski National Institute for Health and Care Research, pri razvoju pa sodeluje tudi Google. Po več letih laboratorijskega razvoja želijo raziskovalci zdaj izvesti večje klinično preskušanje in preveriti, kako učinkovita bo tehnologija pri večjem številu pacientov.