
Galerija

V bližini Bengaluruja, ki se ga je oprijelo ime indijska Silicijeva dolina, se psi urijo za precej nenavadno nalogo: iz človeškega daha skušajo prepoznati raka. Vse več raziskav po svetu kaže, da je mogoče pse usposobiti za zaznavanje raka in drugih človeških bolezni, od parkinsonove bolezni do covida-19. Pri tem jim pomaga izjemno razvit voh: psi imajo namreč okoli 300 milijonov vohalnih receptorjev, ljudje pa le približno pet milijonov.
Opremljeni so s 3D-natisnjeno čelado in oprsnico s senzorji, ki spremljajo njihovo možgansko aktivnost, dihanje in gibanje. Podjetje Dognosis želi s pomočjo umetne inteligence odzive psov na različne vonje pretvoriti v podatke in tako razviti preprost, neinvaziven presejalni test za raka. »V eni uri lahko opravijo na tisoče vohanj, vsakokrat pa ocenijo posamezen vzorec,« je za AFP povedal soustanovitelj podjetja Akaš Kulgod.

Bolnik približno deset minut diha v bombažno masko, ki jo nato zapečatijo in pošljejo v laboratorij.
Dognosis namerava storitev na trg poslati prihodnje leto. Če mu bo uspelo, bi postal tretje podjetje na svetu s takšno tehnologijo, po podobnih družbah iz Nemčije in Izraela. Takšen način testiranja bi bil lahko posebno zanimiv za Indijo, kjer veliko primerov raka odkrijejo šele v fazi napredovanja. Pasji voh bi lahko bil prva, cenovno dostopna stopnja presejanja, sumljive primere pa bi nato poslali na dodatne preiskave.
Postopek je preprost. Bolnik približno deset minut diha v bombažno masko, ki jo nato zapečatijo in pošljejo v laboratorij. S psi bolniki sploh ne pridejo v stik. V raziskavi podjetja, v kateri je sodelovalo več kot 1500 ljudi iz šestih bolnišnic v Karnataki, naj bi psi pri sedmih pogostih vrstah raka dosegli več kot 90-odstotno natančnost. Rezultati so bili objavljeni v reviji Journal of Clinical Oncology.
Neodvisni onkologi pa ostajajo previdni. Santhoš Kumar Devadas iz bolnišnice Ramaiah Memorial Hospital pravi, da so rezultati obetavni, vendar bo treba metodo preveriti na precej večjem številu ljudi. Tudi onkolog Nileš Reddy opozarja, da bo šele praksa pokazala, koliko bo tehnologija dejansko koristila bolnikom.
Dognosis trenutno uri 15 psov, večinoma beaglov ter nekaj mešancev z belgijskimi ovčarji. Psi delajo le od 30 do 45 minut na dan. V centru Sniffspace vohajo vzorce na posebnih platformah, za pravilen odziv pa dobijo priboljšek. Nekateri ob zaznanem vonju otrpnejo, drugi popraskajo vzorec ali stečejo k podajalniku. Za raziskovalce način odziva ni bistven, še poroča AFP. Ključno je, da umetna inteligenca pri posameznem psu prepozna ponavljajoč se vzorec vedenja.