Ptičje petje je indikator sluha. Ga slišite?

Prepričanje, da posameznik izgubo sluha lahko zelo hitro prepozna, se v veliko primerov izkaže za napačno. Denimo gledanje televizije pri višji glasnosti pripiše težavam v programu, nerazumevanje govorcev v družbi pa njihovemu momljanju. Strokovnjaki pravijo, da je to povsem običajno, saj izguba sluha pogosto ni nenadna, ampak postopna. In to skozi vse življenjsko obdobje.

Poleg že omenjenih znakov je treba dodati še nezmožnost jasnega slišanja pogovora po telefonu in pogoste prošnje sogovornikom, naj ponovijo že povedano. Znak, da ne slišimo dobro, je tudi to, da zjutraj ne slišimo ptičjega petja. Ali pa, ko nam partner očita, da ga ne poslušamo oziroma ignoriramo.

Da je za slabši sluh kriva okvara, se posamezniki zavejo šele, ko dejansko res skoraj ničesar več ne slišijo. V takem primeru oziroma že prej, ko težave še niso tako hude, je nujno obiskati zdravnika. Izguba sluha namreč negativno vpliva na medosebne odnose, splošno počutje in delovno uspešnost. Gluhoti zato razumljivo pravijo nevidna invalidnost, a je ena od najtežjih, saj je dosmrtna ovira govorno-socialne komunikacije.

Ušesa nam omogočajo nadzor prostora 360 stopinj okoli nas, z njimi lahko ugotovimo, da se nekaj dogaja tudi za našim hrbtom, medtem ko z očmi zaznamo le širino vidnega polja.

Težave nam lahko pomaga odpraviti slušni aparat, ki nam sicer res ne more povrniti sluha, tako kot bralna očala popraviti vida, a posamezniku pomaga izkoristiti preostali sluh, saj poveča jakost zvokov, pravijo strokovnjaki.

Osem pravil

Ko spoznamo, da imamo težave s sluhom, je dobro upoštevati naslednjih osem pravil. Natančno si zapisujmo simptome. Na primer, s katerim ušesom slabše slišimo in ali nam morda zvoni v ušesih (tinitus). Prav tako smo pozorni na to, kako dobro slišimo pogovore v hrupnem okolju.

Drugi korak je seveda obisk zdravnika oziroma otorinolaringologa. Ta bo znal natančneje pojasniti, v čem je težava. Morda je za slabši sluh krivo le ušesno maslo. Po obisku zdravnika je dobro opraviti še slušni test, ki lahko pomaga določiti vrsto in stopnjo izgube sluha.

Nato bomo že bližje odgovoru, kakšno zdravljenje bi bilo za nas najprimernejše. Včasih so lahko krive ozdravljive težave, kot so kopičenje ušesnega masla, okužbe ali otoskleroza (rast kosti v srednjem ušesu). V primeru, da gre za počasno izgubljanje sluha, pa bo treba poseči po slušnem aparatu.

V naslednjem koraku je pomembno, da čim bolje zaščitimo sluh, ki ga še imamo. Izogibajmo se glasnim zvokom, poslušanju glasbe s slušalkami, uporabljajmo zaščito za sluh v hrupnem okolju. Vse to je dobro upoštevati že prej, v vsakem starostnem obdobju. Strokovnjaki svetujejo še obisk programa rehabilitacije sluha, kjer se odvija pomoč pri prilagajanju na slušne aparate in poteka tudi učenje, kako se bolje spopasti z izgubo sluha.

Ob vsem tem je še kako pomembno ostati obveščen o najnovejšem razvoju na področju zdravljenja izgube sluha in tehnologij, saj v zvezi s tem nenehno potekajo raziskave, na podlagi teh pa se razvijajo tudi nove rešitve za lajšanje oziroma odpravljanje težav.

Iskanje izvora težav vključuje tudi pregled pri specialistu. FOTO: Duxx/Getty Images

Brez predsodkov pred nošenjem slušnega aparata FOTO: Alexraths/Getty Images