
Galerija

Rak želodca ima slabo prognozo, ključna težava je pomanjkanje vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v zahodnih državah. Posledično se rak želodca običajno odkrije šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave zaradi simptomov, ki so povezani z boleznijo.
V okviru evropskega projekta TOGAS poteka pilotno presejalno testiranje na okužbo s Helicobacter pylori (H. pylori), glavnim povzročiteljem raka želodca, ki ga izvaja Zdravstveni dom Ljubljana. V raziskavo je bilo v prvem krogu vabljenih 6200 pacientov ZD Ljubljana, starih od 30 do 34 let, ki so bili testirani na H. pylori in zdravljeni, če je bila pri njih potrjena aktivna okužba. V drugem krogu je bilo leta 2025 vabljenih še dodatnih 4219 pacientov ZD Ljubljana v isti starostni skupini.

Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. spec., strokovni vodja pilotne raziskave v ZD Ljubljana in šestih centrih po Evropski uniji, je poudaril: »Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov, zato je pravočasno odkritje in zdravljenje okužbe ključno za zmanjšanje pojavnosti bolezni povzročenih zaradi okužbe s H. pylori. Ozdravitev okužbe v mlajši odrasli dobi zmanjša možnost nastanka raka želodca do 63 odstotkov. Dosedanji rezultati raziskave v ZD Ljubljana kažejo, da je okuženost z bakterijo H. pylori v starostni skupini 30–34 let okoli 14 %. Zdravljenje s štiritirno terapijo, sestavljeno iz dveh antibiotikov, zaviralca protonske črpalke in bizmuta, traja 14 dni in se je v kar 97 % pokazalo kot učinkovito.«
Z zdravljenjem okužbe s H. pylori torej zmanjšamo možnost za nastanek raka želodca in tudi ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti in napihnjenosti, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12 in avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura.
Program presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka želodca.
Prim. Tatjana Kofol Bric z NIJZ, kjer koordinirajo pilotno raziskavo, je opozorila na še vedno veliko breme raka želodca. Čeprav se pojavnost po vsem svetu, vključno z Evropo, zmanjšuje, breme te bolezni še vedno ostaja veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo sprejeli učinkoviti preventivni ukrepi. V Sloveniji smo leta 2022 odkrili 466 novih primerov raka želodca, umrlo je 288 ljudi, saj le 30 % bolnikov doživi 5 let po diagnozi. Primeri raka želodca so pogosteje odkriti med prebivalci vzhodnega dela Slovenije.
»V pilotni raziskavi v ZD Ljubljana je več kot 3100 oseb že opravilo odvzem krvi za testiranje na okužbo s H. pylori. Od teh jih je 2700 že prejelo informacijo, da niso okuženi in jim ni treba skrbeti zaradi najpomembnejšega dejavnika za razvoj raka želodca. Zdravimo tiste, ki imajo po pozitivnem izvidu krvi tudi pozitiven urea dihalni test (UDT), s katerim potrjujemo aktivno okužbo. To smo že pozdravili pri 230 pacientih, kar smo potrdili s ponovnim dihalnim testom. V primeru neuspešnega zdravljenja smo pri treh osebah zdravljenje ponovili s spremenjeno shemo in pri vseh dosegli uspešno ozdravitev,« je potek raziskave opisala Tea Stegne Ignjatovič, dr. med. spec., iz ZD Ljubljana.
Približno 80 odstotkov okuženih je brez simptomov.