Razdražljivi ste lahko zaradi hrupa

Četudi se človek hrupa, še zlasti če živi ob glavnih mestnih vpadnicah, zelo hitro navadi, to še ne pomeni, da nima vpliva na njegovo zdravje.

»Dolgotrajna izpostavljenost hrupu v prometu negativno vpliva na zdravje,« so poudarili na Evropski agenciji za okolje (EEA). Na podlagi podatkov, sporočenih leta 2017 v skladu z direktivo o okoljskem hrupu, ocenjujejo, da je zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu zaradi prometa najmanj 18 milijonov ljudi zelo razdražljivih, pet milijonov pa jih ima težave s spanjem. »Cilj akcijskega načrta Evropske unije za ničelno onesnaževanje je zmanjšati vpliv hrupa iz prometa pri 30 odstotkih ljudi. Gre za znatno število prebivalcev hrupnih območij« so sporočili.

Za sluh je treba skrbeti od mladih nog. Prvo pravilo je, da se glasnim zvokom, če je le mogoče, izogibamo. FOTO: Antonio_diaz/Getty Images

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu vpliva predvsem na sluh. Kako hitro si ga lahko okvarimo, zgovorno pričajo podatki o tem, kako dolgo smo lahko izpostavljeni skoraj vsakodnevnim zvokom na prostem, dokler se ne začne proces okvare. Sirenam reševalnega vozila smo lahko varno izpostavljeni manj kot dve minuti, predvajani glasbi z največjo jakostjo 3,75 minute, na pop oziroma rock koncertu bi bili lahko le 7 minut in pol!

Če se udeležujemo koncertov, ​​poskrbimo za določeno razdaljo med sabo in zvočniki ter uporabljajmo zaščito za sluh. Obstaja široka paleta ušesnih čepkov, ki so zasnovani za zaščito sluha, hkrati pa ohranjajo kakovost zvoka glasbe. Če glasbo pogosto poslušamo s slušalkami, je priporočljivo upoštevati pravilo 60/60, ki pomeni: ne poslušamo je z več kot 60-odstotno glasnostjo več kot 60 minut na dan. Na splošno velja, da je dobro omejiti čas, ki ga preživimo na hrupnih mestih, večkrat si privoščimo odmore v krajih, kjer je precej tišje.

Dolgotrajna izpostavljenost

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu lahko povzroči motnje v dnevnih aktivnostih. Tako v šoli kot na delovnem mestu, doma in v prostem času. Prispeva lahko tudi k boleznim srca in psihofiziološkim učinkom ter k zmanjšanju učinkovitosti zaradi pomanjkanja spanja, izzove občutke nejevoljnosti in jeze ter nekatere druge spremembe v vedenju.

Trpi tudi spanec. FOTO: Pheelings Media/Getty Images

Vse to potrjujejo tudi nekatere študije, na primer z osrednje iranske univerze, objavljena je bila leta 2019 na spletni strani National Library of Medicine. V njej znanstveniki potrjujejo, da se zaradi hrupa znatno zmanjšata vidna oziroma slušna pozornost, duševna obremenitev je večja. To pomeni, da se lahko pojavljajo motnje zbranosti, pri učenju in pogovoru, saj hrup vpliva na delovanje možganov, ti postanejo slabše odzivni, pa tudi psihično stanje se lahko poslabša, v prvi vrsti pa hrup seveda lahko poškoduje sluh: povzroči lahko naglušnost, šumenje v ušesih ali tinitus.