
Galerija

Kdor preživlja veliko časa na družabnih omrežjih, tvega pojav depresije, že dolgo poudarjajo strokovnjaki, ki zdaj svetujejo, da si za boljše počutje privoščimo vsaj daljši predah od računalniških zaslonov, če se jim že ne moremo povsem odpovedati.
S tem bomo ne le zmanjšali možnost za razvoj odvisnosti, temveč si tudi občutno izboljšali razpoloženje, ki po najnovejših raziskavah sodeč pri rednih uporabnikih spleta in družbenih omrežij zelo rado niha, pogosto pa je turobno in mračno. Izsledki, objavljeni v ameriški reviji Cyberpsychology, Behaviour and Social Networking, ki se ukvarja predvsem z duševnim zdravjem tistih, ki ure in ure preživljajo v virtualnem svetu, poročajo o pomembnih vedenjskih spremembah pri polovici sodelujočih v raziskavi (te se je skupno udeležilo tisoč odraslih). V prvi skupini vsakdanjih navad niso spreminjali in so obiskovali družabna omrežja kakor običajno, v drugi pa so se druženju na spletu odpovedali za teden dni. In spoznali, da jim dolg predah še kako dobro dene, saj so potrdili občutno izboljšano koncentracijo, večje zadovoljstvo, boljše razpoloženje, več druženja na štiri oči in obiskov narave, obenem pa so izboljšali delovno učinkovitost in kakovost spanja.
»Vse več ljudi redno obiskuje družabna omrežja,« pojasnjuje eden od sodelujočih strokovnjakov dr. Morten Tromholt z Univerze v Københavnu. »Samo facebook šteje več kot poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov, po danski statistiki, denimo, sta kar dve tretjini uporabnikov interneta dejavni tudi na facebooku. Družabna omrežja dandanes nosijo velikansko odgovornost, saj uporabniki prek njih ohranjajo stike s prijatelji, si delijo izkušnje, pridobivajo informacije in tako naprej. Zato ne preseneča, da lahko redni uporabniki doživijo tudi negativne posledice pretiranega obiskovanja omrežij. Dandanes smo resnično bolj povezani kot kadar koli v zgodovini, toda vprašanje je, ali nam ta povezanost sploh koristi. Po tej raziskavi sodeč niti najmanj. Škoduje nam na vse mogoče načine, prizadene tako počutje kot tudi kognitivne sposobnosti.«
Strokovnjaki so še pojasnili, da spremembe niso bile enako očitne pri vseh sodelujočih, tedenski premor je najbolj koristil tistim, ki družbenim omrežjem posvečajo mnogo preveč časa. Pri zmernih oziroma občasnih uporabnikih koristi predaha niso bile tako izrazite, a vendarle opazne. »Ne trdim, da je treba nemudoma zapustiti družabna omrežja, vsekakor pa bi si vsi lahko omejili čas, ki ga preživijo pred računalnikom, saj je jasno, da s pretiranim sedenjem za zaslonom tvegajo hude posledice za duševno zdravje. Če pa uporabnik ne zmore skrajšati časa, ki ga preživi na družabnem omrežju, je jasno, da bi ga moral povsem opustiti,« je še pojasnil dr. Tromholt.