Resnica o rdečem vinu in zdravju

Rdeče vino že dolgo velja za del mediteranskega načina življenja in skrivnost tako imenovanega francoskega paradoksa: nižje pojavnosti srčno-žilnih bolezni kljub prehrani, bogati z nasičenimi maščobami. Zaradi tega je predmet številnih znanstvenih raziskav in zanimanja strokovnjakov. Njegov sloves pijače, ki lahko prispeva k boljšemu zdravju, temelji predvsem na bogastvu antioksidativnih spojin. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da je zgodba precej bolj zapletena. Ključni sta zmernost in razumevanje, kako aktivne sestavine vina vplivajo na telo, pa tudi poznavanje tveganj, ki jih prinaša uživanje alkohola.

Zaščita srca in ožilja

Najbolj znana in raziskana korist rdečega vina je povezana s srčno-žilnim sistemom. Za pozitiven vpliv nanj so zaslužni predvsem polifenoli, močni antioksidanti, ki jih v velikih količinah najdemo v kožici in pečkah rdečega grozdja. Med fermentacijo ostanejo v stiku z moštom, zato preidejo tudi v vino. Raziskave kažejo, da lahko polifenoli pomagajo varovati stene krvnih žil. Eden ključnih mehanizmov je spodbujanje tvorbe dušikovega oksida, molekule, ki sprošča stene arterij, izboljšuje pretok krvi in lahko prispeva k znižanju krvnega tlaka.

FOTO: Jarino47/Gettyimages

Posebno pozornost znanstvenikov ima resveratrol, ki premore protivnetne in antioksidativne lastnosti. Po ugotovitvah raziskav lahko pomaga zniževati raven slabega LDL-holesterola in preprečuje njegovo oksidacijo, kar je pomemben korak pri nastajanju aterosklerotičnih oblog v žilah. Nekatere študije nakazujejo tudi, da resveratrol aktivira celične poti, povezane z dolgoživostjo celic, med drugim protein SIRT1, ki ščiti celice pred stresom. S tem naj bi prispeval k večji prožnosti krvnih žil in zmanjšal tveganje za nastanek krvnih strdkov.

Nepričakovani zaveznik prebave

Novejše raziskave se osredotočajo na vpliv rdečega vina na črevesni mikrobiom. Gre za skupnost milijard bakterij, ki živijo v našem prebavnem sistemu in imajo pomembno vlogo pri zdravju. Ugotovljeno je bilo, da lahko polifenoli, zlasti tanini iz rdečega vina, delujejo kot prebiotiki. Služijo torej kot hrana koristnim črevesnim bakterijam, kot so bifidobakterije, in spodbujajo njihovo raznolikost. Večja raznolikost mikrobioma je povezana z močnejšim imunskim sistemom, boljšim nadzorom vnetnih procesov in učinkovitejšo absorpcijo hranil.

FOTO: Liudmila Chernetska/Gettyimages

Pomembna raziskava znanstvenikov s Kraljevega kolidža v Londonu je primerjala vpliv različnih alkoholnih pijač na črevesno floro. Ugotovili so, da so imeli ljudje, ki so pili rdeče vino, bistveno večjo raznolikost črevesnih bakterij kot tisti, ki so uživali pivo, jabolčnik, belo vino ali žgane pijače. Raziskovalci menijo, da lahko tudi občasno uživanje rdečega vina pozitivno vpliva na črevesje. Poleg tega tanini upočasnjujejo praznjenje želodca, kar podaljša občutek sitosti in lahko pomaga pri nadzoru teka.

Druga plat medalje: tveganja in previdnost

Kljub morebitnim koristim ne gre pozabiti, da je rdeče vino alkoholna pijača. Znanstveno soglasje, zlasti na področju preprečevanja raka, je jasno: najvarnejša izbira je, da alkohola sploh ne pijemo. Vsaka vrsta alkohola, tudi rdeče vino, povečuje tveganje za razvoj več vrst raka, med drugim raka dojke, debelega črevesa, jeter, požiralnika ter ustne votline in žrela. Glavni razlog je etanol.

FOTO: Cyano66/Gettyimages

Ko telo razgrajuje etanol, nastaja acetaldehid, snov, ki se umešča med rakotvorne dejavnike, saj lahko poškoduje DNK v celicah in moti njihovo normalno obnovo. Alkohol lahko povzroči tudi hormonske spremembe, na primer zvišanje ravni estrogena, kar je povezano z večjim tveganjem za raka dojke. Poleg tega spodbuja oksidativni stres in kronična vnetja, ki prispevajo k razvoju malignih bolezni. Trditve, da lahko antioksidanti iz rdečega vina izničijo škodljive učinke alkohola, niso znanstveno potrjene. Količina polifenolov, ki jo zaužijemo z zmernim pitjem vina, namreč verjetno ne zadostuje za izravnavo negativnih učinkov etanola.

Ključ sta zmernost in življenjski slog

Vse morebitne koristi rdečega vina veljajo izključno ob zmernem uživanju. To pomeni približno en kozarec (150 ml) na dan za ženske in največ dva kozarca za moške. Preseganje teh količin ne le izniči morebitne koristi, temveč občutno poveča zdravstvena tveganja, vključno z okvarami jeter, povišanim krvnim tlakom in tveganjem za razvoj odvisnosti.

FOTO: Guliver/Gettyimages

Pomembno je poudariti tudi, da koristi niso povezane zgolj z vinom, temveč s celotnim življenjskim slogom. Rdeče vino je del mediteranske prehrane, ki temelji na obilju zelenjave, sadja, rib, morksih plodov, polnovrednih žit, stročnic in oljčnega olja. Možno je, da vino deluje v sinergiji z drugimi zdravimi živili, ne pa kot samostojno čudežno zdravilo. Enake polifenole najdemo tudi v rdečem grozdju, jagodičevju, temni čokoladi in čaju, brez tveganj, ki jih prinaša alkohol, navaja 24sata.hr.