S paličico za čiščenje lahko poškodujemo bobnič

V Sloveniji je približno ena prirojena na tisoč živorojenih otrok, do ene polovice je dednih, pove asist. mag. Tanja Soklič Košak, dr. med., specialistka otorinolaringologije s klinike za ORL in CFK v Kliničnem centru.

Kako pogoste so okvare sluha?

Okvare sluha so po pogostnosti ena vodilnih bolezni na svetu. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je bila v letu 2008 svetovna prevalenca okvar sluha pri otrocih med 5. in 14. letom 1,4 odstotka, pri odraslih ženskah 10 odstotkov in pri odraslih moških 12. Prebivalci revnejših držav imajo glede na analizo WHO veliko več okvar sluha kot prebivalci bogatejših držav, kar lahko pripišemo večji pogostnosti infekcij med nosečnostjo in po rojstvu ter meningitisa, nezdravljenim vnetjem ušes, zamašenosti z ušesnim maslom, uporabi cenejših antibiotikov, ki okvarjajo sluh.

Kako prepoznamo težave?

Okvare sluha vplivajo na človekovo komunikacijo in posledično na umski in čustveni razvoj, socialno-ekonomski položaj, čustveno in družabno življenje, skratka na kakovost življenja. Starejši ljudje sami opazijo, da imajo težave pri razumevanju govora v hrupnem okolju, ozvočenega govora na prireditvah in pri poslušanju radia ali televizije. Pri naglušnih otrocih lahko govorni razvoj močno zaostane, ob poslabšanju sluha pa postane izgovorjava slabša in manj natančna. Prepoznavanje prirojenih okvar sluha je posebno pomembno, saj je obdobje do tretjega leta ključno za razvoj in razumevanje govora ter jezika, otrok s težjo okvaro sluha ali gluhostjo brez slušne rehabilitacije ostane gluhonem. V Sloveniji od leta 2006 v vseh porodnišnicah naredimo pri novorojenčkih presejalni test zvočnega sevanja ušesa (tranzitornih otoakustičnih emisij, TOAE). Ta objektivna meritev sluha (od bolnika neodvisna) je prišla v klinično rabo okrog leta 1990, v Sloveniji smo jo začeli uporabljati pri novorojenčkih leta 1999. Pri neiizivnih TOAE je dojenček pri nekaj mesecih obravnavan v avdiološki ambulanti. Morebitno okvaro sluha je treba izključiti pri otrocih z upočasnjenim govornim razvojem in motnjami izgovorjave.

Kako pogoste so poškodbe sluha? Ali so popravljive?

Hrup in močni zvoki nas obdajajo vsepovsod, kronične zvočne poškodbe so tako izredno pogoste. Nenadne zvočne poškodbe sluha nastanejo ob izpostavljenosti nenadnemu zvoku z močjo 140 dB ali več, kronične zvočne poškodbe pa povzroči dolgotrajna oz. ponavljajoča se izpostavljenost zvoku z močjo 80 dB. Nenadne zvočne poškodbe so lahko deloma ali popolnoma popravljive predvsem pri sicer zdravih in mladih posameznikih, potrebna je obravnava pri specialistu otorinolaringologu; kronične zvočne okvare sluha nastajajo postopno in so trajne. Zavarujemo se z izogibanjem okoliščinam, v katerih bi bili lahko izpostavljeni močnim pokom (orožje, eksplozivi, petarde, poslušanje glasbe v bližini zvočnikov, delovni stroji, promet), s časovno omejitvijo izpostavljenosti ropotu in uporabo zaščitnih sredstev (zaščitni čepki, zaščitne slušalke, čelada).

Bobnič si lahko poškodujemo z ostrim predmetom (najpogosteje z uporabo paličic za čiščenje, kar otorinolaringologi odločno odsvetujemo), pri skoku v vodo, topem udarcu v predel ušesa. Takšne poškodbe obravnavamo v naših ambulantah tedensko, občasno naletimo tudi na sočasno poškodbo slušnih koščic. Do največ dvanajst ur po poškodbi lahko izvihani del bobniča še naravnamo, kasneje ali pri vnetju to ni možno. Večina počenih bobničev se ob upoštevanju zdravnikovih navodil zaceli sama, občasno je potrebno kasnejše operativno zdravljenje.

Sluh se lahko poškoduje pri pretresu notranjega ušesa pri poškodbi glave ali zlomu senčne kosti pri padcu in športu, zaščitimo se z uporabo čelade. Ob tem sta lahko pridruženi tudi okvara ravnotežnega organa in okvara obraznega živca. Nekatere take okvare so popravljive.

Pri nenadnih spremembah tlaka, npr. pri potapljanju, vožnji z letalom, napenjanju, lahko nastane drobna razpoka v notranjem ušesu, ko začne iztekati posebna tekočina, imenovana perilimfa; sledi izrazito poslabšanje sluha s šumenjem in vrtoglavico ob poskusu izenačevanja pritiska. Ob zgodnji prepoznavi in ustrezni kirurški obravnavi je okvara lahko popravljiva.

Poškodbe so možne tudi med operacijo srednjega ušesa ali možganskih tumorjev.

Ali je res, da najbolje poskrbimo za ušesa tako, da jih redno čistimo? Kako to storimo prav?

Ušesno maslo ima zaščitno vlogo, saj kožo sluhovoda ščiti pred umazanijo, vlago in mikrobi, vzdržuje kislost. Skupaj s kožo sluhovoda se maslo ves čas pomika navzven proti izhodu sluhovoda, kjer ga s čistim robčkom nežno obrišemo. Pri nekaterih ljudeh je ušesnega masla preveč ali skupaj z odluščeno kožo tvori trde čepe, tedaj svetujemo nego sluhovodov z oljem ali katerim od oljnih pripravkov, ki raztapljajo čepe. Ostranjevanje čepov prepustimo zdravniku. Tuširanje ušes odsvetujemo.