S parkinsonovo boleznijo živi okoli 10 milijonov ljudi: simptomi so lahko pri vsakem drugačni

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča, neozdravljiva degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Njena glavna značilnost je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, zaradi česar v možganih primanjkuje dopamina. Posledično se pojavijo številni motorični in nemotorični simptomi, ki občutno vplivajo na kakovost vsakdanjika bolnikov in njegovih svojcev.

Ob današnjem svetovnem dnevu, ko bodo številni objekti zasijali v simbolni modri barvi, strokovnjaki postavljajo v ospredje dostopnost do zdravil in nege za vse bolnike po svetu. Obolelih s parkinsonovo boleznijo naj bi bilo okoli 10 milijonov, do leta 2050 pa naj bi se ta številka podvojila. Bolezen se običajno pojavi po 60. letu, vsak deseti zboli pred 50. letom. Doleti lahko vse rase, nekoliko pogosteje moške. V Evropi je bolnikov več kot dva milijona, v Sloveniji okoli 11.000.

Ključno gibanje

V Društvu bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika, ki ponuja neprecenljivo podporo slovenskim bolnikom in njihovim svojcem, pojasnjujejo, da so lahko simptomi pri vsakem posamezniku drugačni. Tudi pri isti osebi se lahko spreminjajo iz dneva v dan, iz ure v uro, celo iz minute v minuto. Glavni motorični simptomi so tresenje, ki je najopaznejše v mirovanju, mišična togost, upočasnjeno gibanje, motnje ravnotežja in slabša telesna drža. Pogosto se pojavijo tudi težave v komunikaciji, kot so prizadeti govor, obrazna mimika, telesna govorica in pisava. Druge težave bolnikov s parkinsonovo boleznijo so motnje spanja, depresija in tesnoba, bolečine in utrujenost. V kasnejših fazah bolezni se lahko pridružijo še težave s požiranjem in spominom, potenje, nezmožnost erekcije, prebavne težave, motnje zaznavanja, povečanje ali zmanjšanje telesne teže. Demenca se običajno pojavi v poznejših fazah bolezni.

Premostimo vrzeli v oskrbi je letošnje geslo svetovnega dne. FOTO: Katarzynabialasiewicz/Getty Images

Toda z ustrezno zdravniško oskrbo, zdravili in predvsem redno telesno vadbo lahko občutno vplivamo na potek bolezni. Kot je ob svetovnem dnevu povedal nevrolog in predsednik Trepetlike Zvezdan Pirtošek, je bila medicina v minulih desetletjih pri obravnavi te bolezni zelo uspešna: »Ko se zato danes prvič srečamo z bolnikom s parkinsonovo boleznijo v ambulanti, se lahko optimistično zazremo vanj in mu povemo, da so desetletja pred njim dobra.«

Strokovnjaki letos posebno pozornost namenjajo prepoznavanju napredovanja bolezni in pravočasni napotitvi bolnikov v centre za motnje gibanja, kar je eden večjih izzivov sodobne obravnave. Zdravila za blaženje motoričnih znakov vsaj v začetnih fazah bolnikom učinkovito pomagajo, a je ključno zgodnje odkrivanje bolezni, neprecenljiva podpora so tudi pozneje. Nevrologinja Maja Trošt, sicer vodja Centra za ekstrapiramidne bolezni nevrološke klinike UKC Ljubljana, je opozorila, da so čakalne dobe za prvi pregled približno šest mesecev, za bolnike pa je po njenem ključnega pomena redno gibanje. V duhu gesla ob letošnjem svetovnem dnevu Premostimo vrzeli v oskrbi je poudarila, da lahko v Sloveniji še bolj spodbujamo redno vadbo bolnikov in s tem izboljšamo njihovo obravnavo.