S slušnim aparatom lahko zmanjšamo tveganje za nastanek ene neugodne bolezni

Demenca ali bolezen sodobnega sveta, ki je je zaradi staranja prebivalstva vse več, lahko doleti prav vsakogar. Gre za kronično napredujočo možgansko bolezen, ki med drugim prizadene višje možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Najpogostejši vzrok zanjo je alzheimerjeva bolezen, ki se začne neopazno. Pozabljivost in pomanjkanje zbranosti pogosto pripisujemo drugim, nedolžnim okoliščinam, mnogi težave dolgo zanikajo, čeprav jim vse bolj otežujejo življenje, sčasoma pa tudi njihovim svojcem. V Sloveniji se z demenco spopada 47.000 ljudi.

Pred 70. letom

Najnovejše raziskave pa kažejo, da bi lahko tveganje za demenco občutno zmanjšal že preprost slušni aparat, a le če ga začnemo uporabljati še pred 70. letom oziroma takoj, ko ga potrebujemo. Raziskovalci so preučili 2953 odraslih, starih 60 let ali več, ki so bili še brez znakov demence. V obdobju 20 let so vsi opravili teste sluha in oceno kognitivnih sposobnosti, pri približno 20 odstotkih se je razvila nevrodegenerativna bolezen. Največjo možgansko dejavnost so opazili pri ljudeh, ki so začeli nositi slušne aparate pri 60. letu, imeli so namreč za kar 61 odstotkov manjše tveganje za demenco v primerjavi s tistimi z izgubo sluha, ki pripomočka nikoli niso uporabljali.

Demenca je čedalje pogostejša nevrodegenerativna bolezen. FOTO: Highwaystarz-photography/Getty images

Sodelujoči v 60. letih z zdravim sluhom so imeli 29 odstotkov manjše tveganje kot tisti z nezdravljeno izgubo sluha. Po 70. letu starosti slušni aparati niso več zagotavljali zaščite pred kognitivnim upadom. »Obvladovanje izgube sluha v srednjih letih – izboljšanje sluha z uporabo slušnega aparata – bi lahko pomagalo zaščititi možgane in zmanjšati tveganje za demenco,« je po poročanju New York Posta za MedPage Today povedala dr. Sudha Seshadri, vedenjska nevrologinja in soavtorica študije.