Bolezen, ki prizadene več kot 55 milijonov ljudi po svetu

Demenca je bolezen, pri kateri postopoma pešajo možganske sposobnosti in vse bolj otežujejo vsakdanje življenje. Med različnimi oblikami demence je najpogostejša alzheimerjeva bolezen.

Razvija se počasi in jo okolica pogosto prepozna šele, ko je že napredovala. Zgodnje prepoznavanje je ključno, saj lahko ustrezna obravnava upočasni njen potek.

Čeprav zdravila, ki bi demenco v celoti pozdravilo, za zdaj ni, pa so na voljo zdravila, ki lahko upočasnijo njeno napredovanje in olajšajo simptome.

Dejavniki tveganja in zgodnji znaki

Znanih je več dejavnikov tveganja za razvoj demence, ki so odvisni od posameznikovega okolja, življenjskega sloga in pridruženih bolezni.

Mednje sodijo tudi številni dejavniki, ki povečujejo tveganje za bolezni srca in ožilja, kot sta visok krvni tlak in sladkorna bolezen. Demenca je lahko posledica nevrodegenerativnih, žilnih, vnetnih ali drugih bolezni možganov, ki se razvijajo postopoma, največji dejavnik tveganja za njen pojav pa ostaja starost.

Med zgodnjimi znaki alzheimerjeve bolezni so najpogostejše težave s kratkoročnim spominom; pozabljanje nedavnih dogodkov, imen bližnjih ali vsakdanjih opravil. Oseba se lahko dolgo trudi prikrivati pozabljivost in ohran­jati socialne spretnosti, a jo kmalu začne spremljati dezorientacija v času in prostoru.

FOTO: Highwaystarz-photography/Gettyimages

Ob tem se pojavljajo tudi težave pri vsakdanjih opravilih, kot so kuhanje, urejanje računov ali gospodinjska dela. Predmete pogosto odloži na nenavadna mesta in jih zato pozneje težko najde, kar v njej lahko povzroči sumničavost in občutek, da ji nekdo stvari namerno skriva.

Zelo zgodaj se pokažejo tudi težave pri ravnanju z denarjem; zamujanje pri plačevanju položnic, nerazumna poraba ali skrivanje gotovine, na katero nato pozabi.

Sčasoma se pojavijo govorne težave: iskanje pravih besed, ponavljanje povedanega, nedokončane misli ali zmeden govor, kar pogosto vodi v frustracijo in jezo.

Napredovanje bolezni

Osebnostne spremembe so lahko izrazite: oseba postane sumničava, nezaupljiva, ank­siozna ali agresivna, pojavijo se neprimerni izbruhi jeze, otožnost ali nenadna žalost. Mogoče so tudi težave s spanjem, pri čemer lahko oseba zamenja noč za dan ali izgublja interes za dejavnosti, ki so jo prej veselile.

Pogosta je postopna nedružabnost, saj se umika iz družbe in hobijev, velikokrat zaradi občutka nekoristnosti ali prikrivanja bolezni.

Napredovanje bolezni prinese še večjo zmedenost, ko pozablja datume, kraje ali celo pot do doma, ter popuščanje socialnih zavor: brezbrižnost do osebne higiene, neprimerno vedenje ali žaljivo izražanje.

Eden od težjih znakov je agresivnost, ki se pojavi zaradi strahu, napetosti ali nezmožnosti izražanja negativnih čustev in je za svojce pogosto najzahtevnejši preizkus.

Raziskave kažejo, da je razumevanje demence po svetu še vedno zelo slabo. Osemdeset odstotkov odraslih in 65 odstotkov zdravstvenih delavcev še vedno napačno verjame, da demenca pač spada k starosti.

Takšne zmote pomenijo, da ljudje pogosto prepozno po­iščejo strokovno pomoč in so zato prikrajšani za zgodnjo diagnostiko ter prilagoditve, ki bi jim omogočile čim daljše bivanje v domačem okolju.

FOTO: Fizkes/Gettyimages

Za destigmatizacijo je zato ključno jasno sporočilo: demenca ni normalen del staranja, temveč bolezen možganov. Čeprav je starost največji dejavnik tveganja, demenca ne prizadene vsakega človeka po 65. letu starosti. Dejstvo pa je, da se z daljšanjem življenjske dobe verjetnost za njen pojav povečuje.

Demenca prizadene približno dva odstotka ljudi, starih od 65 do 69 let, pri starosti 90 let in več pa že približno 42 odstotkov. Zato s podaljševanjem življenjske dobe narašča tudi delež prebivalcev z demenco, še zlasti po 80. letu starosti.

Ohraniti dostojanstvo in kakovost življenja

Nove raziskave prinašajo dodatne vpoglede v mogoče dejavnike, povezane z alzheimerjevo boleznijo. V možganih umrlih bolnikov so našli bakterijo Porphyromonas gingivalis, povzročiteljico bolezni dlesni, skupaj z njenimi toksini, ki so bili povezani z značilnimi možganskimi spremembami.

V poskusih na miših je ustna okužba s to bakterijo povzročila, da so se bakterije razširile v možgane, ob tem pa je prišlo tudi do povečane proizvodnje amiloidnega peptida beta, beljakovinskega fragmenta, ki tvori amiloidne plake.

Avtorji to opisujejo kot močno raziskovalno sled, ne kot dokončno razlago vzroka bolezni.

Raziskovalci so opisali tudi vlogo globokega spanca pri blažitvi kognitivnega upada. Pri starejših, kognitivno zdravih udeležencih, ki so že imeli možganske spremembe, povezane z alzheimerjevo boleznijo, je bilo več globokega spanca povezano z boljšimi rezultati testov pomnjenja.

 FOTO: Marchmeena29/Gettyimages

Zgodnje prepoznavanje in zdrav način življenja pomembno vplivata na potek demence. Dokazano je, da dlje ko smo se izobraževali, bolje smo zaščiteni pred demenco, saj daljše izobraževanje krepi t. i. kognitivno rezervo – sposobnost možganov, da še naprej opravljajo kognitivne naloge, četudi v njih že nastajajo spremembe.

Pomembno je, da ostajamo dejavni pri vsem, kar spodbuja možgane: družabnost, socialni stiki in miselna aktivnost lahko dodatno ščitijo.

Enako nujno je razbijanje mitov, da je demenca le del staranja; prav napačna prepričanja so razlog, da ljudje prepozno poiščejo pomoč.

Največ, kar lahko storimo kot družba, je, da spodbujamo pravočasno diagnostiko, podpiramo raziskave in ustvarjamo okolje, kjer bodo osebe z demenco čim dlje ohranile dostojanstvo in kakovost življenja.