Saša Kranjc greši s čokolado

Ko se večina ljudi za ohranjanje zdravja poti v fitnesu, Saša Krajnc za dobro počutje pleše: »Moja najljubša športna aktivnost je ples in ta me spremlja že od mladih nog. Starši so kar hitro ugotovili, da ob dobri glasbi pač ne morem biti pri miru, kar še danes drži. To je še vedno edina športna panoga, ki me najbolj sprošča. V vseh svojih oblikah me navdušuje. Pred leti sem sicer aktivno vodil tudi ure aerobike, bil skoraj 15 let plesalec pri folklorni skupini, zatem nekaj let poučeval ljudski ples. Ponosen sem tudi na pobege v drugačne plesne zvrsti,« z globokim žametnim radijskim glasom pripoveduje Krajnc, ki je postal prepoznaven televizijski obraz.

Poleg plesa zdravje ohranja z raznovrstno prehrano. Najraje ima sredozemske okuse, oljčno olje, ribe, rake in morske specialitete, ki mu privežejo dušo. Vonj rožmarina in okus bazilike prevladujeta v njegovi kuhinji, če se v bližini slišijo valovi morja, pa je to občutek popolne vznesenosti in duhovnega miru.

Družina kriva za izbirčnost

Priznava, da je pri jedeh zelo izbirčen, vendar se tudi pregreši: »Za mojo izbirčnost so krive družinske navade in razvade. Z mesnimi jedi nisem preveč na ti. Sicer vedno poskusim, če je na krožniku kaj novega, ampak po navadi dlje od tega ne gre. Sem pa pri zelenjavnih jedeh odličen jedec, sploh če je na krožniku krompir, in to v vseh možnih oblikah. Vedno me lahko kupite z ocvrtim krompirjem in paradižnikovo solato. Pravijo, da sem takrat videti najbolj srečen.« V večini kuha doma pridelano hrano, s katero ga zalagajo prijatelji. Pomembno je, da je hrana na njegovem krožniku kakovostna, s čim manj strupi, saj je ta bolj zdrava in točno ve, od kod je prišla. Njegovi obroki morajo biti lepo dekorirani, prav to mu pri pripravi dnevnih jedi vzame največ časa. To je tudi vzrok, da je okusno hrano v zmernih količinah. Čeprav ima v Mariboru rojeni novinar in voditelj poročil na RTV rad družbo, je rad tudi sam. Za zdravje ne le pleše, ampak tudi teče, takrat je po navadi sam, z glasbo, ki prihaja iz njegovega glasbenega predvajalnika. Ta mu daje ritem in tek postane neke vrste ples. Zdrav, zmeren način prehranjevanja in skrb za redno telesno vadbo sta neposredno vplivala na to, da v življenju ni nikoli resno zbolel. Dobrih masaž telesa se prav tako ne brani, saj blagodejno vplivajo na počutje in s tem njegovo zdravje. Refleksoterapije še ni poskusil, prav tako ne preventivnih alternativnih načinov zdravljenja, kar pojasni med pogovorom: »Bom povedal odkrito, s tovrstnimi metodami se nikoli nisem srečal, nikoli nisem imel želje, da bi poskusil. To ne pomeni, da ne verjamem v dobre učinke tovrstnega zdravljenja, le poskusil nisem.«

Njegova največja pregreha pa je gotovo čokolada: »Brez nje po navadi ne mine dan. Sem takšen čokoholik, da sem pred leti s sodelavci namensko razglasil en datum v letu za svetovni dan čokolade. Takrat so v službi vsi morali prinesti kaj čokoladnega. In bilo je odlično. Praznik sem preselil tudi v Ljubljano, in to več kot uspešno. Tudi v pisarni sem med samimi ljubitelji sladkarij.«

Po novem letu se zaradi vseh dobrot odpravi na dieto, saj je imel pred leti kar zajeten kupček kilogramov. Spremenil je način prehranjevanja, se prisilil, da se je treba kdaj tudi pošteno preznojiti, in je šlo.

Službeno na Rožnik

Saša ne mara športov z žogo, morda tudi zato, ker ni nikoli našel smisla tekati za njo. Raje se sprehaja po hribih, a tudi tja se ne bo odpravil sam. Na kakšno povabilo se že odzove, vendar je obisk okoliških ljubljanskih gričev prej nuja kot veselje. »Rožnik je večinoma moja službena postojanka, saj se tja odpravim le za prvi maj, ko je treba narediti kakšno javljanje v Dnevnik TV Slovenija o kresovanju in sindikalnem boju, ki temu prazniku pritiče.«