Ščitnica je majhna žleza v obliki metulja, ki leži na sprednjem delu vratu. Njena glavna naloga je tvorba ščitničnih hormonov, trijodtironina – T3 in tiroksina – T4, ki uravnavata presnovo, vplivata na srce in ožilje, možgane in živčevje, rast in razvoj, reproduktivni sistem ter tudi na telesno težo, saj učinkujeta tudi na apetit in porabo kalorij. »Ščitnica deluje kot telesni termostat. Ob pomanjkanju hormonov (hipotirozi) smo utrujeni, zaspani, imamo težave s koncentracijo, s prebavo, prisotni so glavoboli, lahko se pojavi depresija. Če ščitnica deluje prekomerno (hipertiroza), smo nemirni, nespečni, se bolj potimo, srce bije pospešeno in hujšamo. Če povzamemo, ščitnica je majhna, a vpliva na skoraj vse, kar se dogaja v našem telesu,« pojasnjuje predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič.
Pogosto neopazni
Težave s ščitnico pogosteje prizadenejo ženske, predvsem med 20. in 50. letom starosti, lahko pa tudi pozneje oziroma ob hormonskih prelomnicah, kot so puberteta, nosečnost, obdobje po porodu in menopavza: »Raziskave kažejo, da imajo ženske kar od pet- do osemkrat večjo verjetnost za razvoj bolezni ščitnice kot moški. Razlogov je več. Hormon estrogen, ki močno niha v različnih življenjskih obdobjih ženske, vpliva tudi na delovanje ščitnice. Poleg tega imajo ženske bolj aktiven imunski sistem, kar povečuje tveganje za avtoimunske bolezni. Pomembno vlogo igra tudi dednost – če ima nekdo v družini težave s ščitnico, je tveganje večje. Dejavniki, kot so dolgotrajen stres, pomanjkanje joda in drugih ključnih mikrohranil (selen, cink), še dodatno obremenjujejo to občutljivo žlezo.«

Povečana je lahko posledica pomanjkanja joda ali avtoimunskih motenj. FOTO: Krit Of Studio Omg/Getty Images
S staranjem se lahko delovanje naravno upočasni, zato so tudi starejši, predvsem ženske po 60. letu, pogosteje izpostavljeni težavam, kot je hipotiroza. »Kljub temu ščitničnih bolezni ni mogoče popolnoma vezati samo na spol ali starost – prizadenejo lahko vsakogar,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da se simptomi razvijajo počasi in so pogosto sprva neopazni. Pri premalo delujoči ščitnici se pojavijo utrujenost, suha koža, mrazenje in pridobivanje teže, pri preveč delujoči pa hujšanje, potenje, nemir in pospešen srčni utrip.
Nikar ne omahujmo z obiskom pri zdravniku, saj lahko nezdravljena bolezen vpliva na presnovo, telesno maso, krvni tlak ter pojav sladkorne bolezni, srčno-žilne bolezni, zaspanosti in depresije, dolgoročno pa še osteoporoze, težave z očmi. »V nekaterih primerih se lahko trajno in nepopravljivo poškodujejo organi. Zgodnje zdravljenje je ključno za preprečevanje zapletov,« poudarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in pristavlja, da so lahko težave s ščitnico trajne ali pa začasne, odvisno od vzroka in vrste bolezni: »Pri hipotirozi je običajno trajno, in sicer s hormonsko nadomestno terapijo. Pri hipertirozi pa je to odvisno od vzroka. Če gre za gravesovo bolezen (avtoimunska bolezen), so potrebna zdravila, včasih tudi radioaktivni jod ali kirurški poseg, da se del ščitnice odstrani. V primeru subakutnega tiroiditisa (vnetja ščitnice) so težave običajno začasne in se z zdravljenjem izboljšajo. Goiter (povečana ščitnica) je lahko posledica pomanjkanja joda ali avtoimunskih motenj. Tiroidni vozliči so izrastki na ščitnici, ki so običajno benigni, vendar v redkih primerih postanejo rakavi. Večina vozlišč ne povzroča simptomov, nekatera pa lahko povzročijo težave pri dihanju ali požiranju.«

Včasih je potrebna trajna nadomestna hormonska terapija. FOTO: Oleksandra Troian/Getty Images
Ob letošnjem svetovnem dnevu ščitnice, ki ga bomo zaznamovali v ponedeljek, stroka opozarja na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni, pomena preventivnih pregledov, prepoznavanja tihih simptomov in boljšo dostopnost diagnostike in zdravljenja.