Se danes ne počutite najbolje? Pogovarjali smo se s strokovnjaki: to je razlog

Ponedeljek, 19. januar, velja za najbolj depresiven dan v letu, rečemo mu tudi otožni ponedeljek, in vsako leto pade na tretji ponedeljek v januarju. Januar že sam po sebi ni najbolj radosten in optimističen mesec, ampak mesec, ko po decembrskem veseljačenju in pretiravanju vseh oblik pristanemo na trdnih tleh. Običajno s širšim pasom in tanjšo denarnico. K občutkom tesnobe in nezadovoljstva pripomore še vreme, ki je prvi mesec v letu praviloma hladno, megleno ali oblačno, kar prav tako slabo vpliva na počutje, enako hrana, če ne skrbimo za zadosten vnos vitaminov, predvsem vitamina C, in mineralov. Ko vse to seštejemo, rezultat pač ni najboljši. Mnogi, ki se ukvarjajo s fenomenom otožnega ponedeljka, dodajajo, da je tretji ponedeljek v januarju tako zelo depresiven tudi zato, ker v teh treh tednih od začetka novega leta mnogi, ki so sprejeli novoletne zaobljube, ugotovijo, da jim volja popušča, rezultatov, ki so jih pričakovali, pa ni od nikoder. To še toliko bolj velja za tiste, ki so si zadali, da bodo v novem letu izgubili kakšen kilogram, več telovadili, bolj zdravo jedli, pili manj alkohola … a so pred tem živeli povsem drugače.

Da takšne drastične novoletne zaobljube ne prinesejo ničesar dobrega, se strinja tudi psihologinja in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psih. »Novoletne zaobljube pogosto niso znak prave motivacije, ampak prej znak, da nam je te motivacije v resnici primanjkuje. Najpogosteje jih sprejemajo ljudje, ki težko vztrajajo pri spremembah in zato potrebujejo nek zunanji prelom – novo leto, ponedeljek ali januar – da si sploh dovolijo razmišljati drugače. Zaobljuba tako pogosto deluje kot občutek olajšanja: ’zdaj sem se odločil, torej sem naredil nekaj zase’, čeprav se v resnici v vsakdanjem življenju še nič ne spremeni. Gre bolj za tolažbo vesti kot za pravi začetek spremembe,« pravi in dodaja: »Zato večina novoletnih zaobljub propade že sredi januarja. Ne zato, ker bi bili ljudje preleni ali bi prehitro obupali, ampak zato, ker za spremembo nimajo trdne notranje opore, ki bi jo lahko dolgoročno nosila.«

Ciljev je lahko preveč ali so nerealni

Podobno meni integrativna psihoterapevtka dr. Alja Fabjan: »Manj kot 10 odstotkov tistih, ki si novoletne zaobljube zastavi, naj bi jih v resnici tudi izpolnilo. Razlogi, zakaj je temu tako, so različni. Pogosto si ljudje postavijo preveč ciljev oziroma zaobljub naenkrat (če si v prihodnjem letu naprimer želimo v svoje življenje vključiti pet novih hobijev ali dejavnosti, ob tem, da nam že zdaj zmanjkuje časa za osnovne stvari, bi bilo dobro, da še malo premislimo, z zavedanjem, da bo imel dan še naprej le štiriindvajset ur) ali pa so cilji nerealni. Težava se pojavi tudi, če si zastavimo nekaj, na kar sami nimamo velikega vpliva (npr. zadeti na loteriji), ali pa nekaj, kar si v resnici ne želimo sami, pač pa to od nas pričakuje okolica.«

So torej rešitev, da se ognemo razočaranju, slabi volji in ne le najbolj depresiven dan v letu ampak tudi vse ostale dni preživimo boljše volje, nižja pričakovanja, kar zagovarjajo mnogi, ki jih je življenje že razočaralo? »Ne. To je preveč poenostavljen pogled. Ključ do boljšega počutja niso nizka pričakovanja, ampak realna pričakovanja do sebe – torej, da vemo, kaj zmoremo, kje so naše meje in kaj sprememba v resnici pomeni v vsakdanjem življenju, ne le v glavi,« je jasna dr. Pšeničny, ki je prepričana, da sreča ne izhaja iz tega, da se zadovoljimo z malo, ampak iz tega, da je »način, kako živimo, v skladu s tem, kdo smo in kako delujemo«. »Drži, da brez pričakovanj tudi razočaranj ni, a zagotovo ne moremo zaključiti, da se s tem, da znižamo pričakovanja, zavarujemo pred razočaranji in bi tako postali bolj srečni. V primeru previsokih in nerealnih pričakovanj pa drži, so uvod v konstantna razočaranja in nesrečno življenje,« pa dodaja Fabjanova.