Sedem navad za dolgo bistre možgane

Z leti potrebujemo nekoliko več časa, da se spomnimo imena neke osebe, ali kam smo odložili ključe. Kljub temu obstajajo navade, s katerimi lahko prispevamo k ohranjanju kognitivnih sposobnosti. Healthline izpostavlja več z raziskavami podprtih korakov, ki lahko pomagajo preprečevati kognitivni upad in demenco. Dobra novica je, da gre večinoma za preproste stvari, ki jih lahko vključimo v vsakdan:  od tega, kaj jemo in koliko se gibamo, do druženja, branja in hobijev.

Na krožniku naj bo veliko zelene listnate zelenjave

Uravnotežena in hranljiva prehrana je eden pomembnih zaveznikov zdravega staranja, strokovnjaki pa še posebej izpostavljajo zeleno listnato zelenjavo. Špinačo, ohrovt, blitvo, rukolo in različne vrste zelene solate lahko preprosto vključimo v vsakodnevne obroke: kot prilogo, del solate, juhe ali glavne jedi. Za boljši spomin treba iskati ene čudežne hrane. Veliko pomembnejša je splošna kakovost prehrane, ki jo ohranjamo skozi čas.

FOTO: Bit245/Gettyimages

Ostanite fizično aktivni

Kar je dobro za telo, je pogosto dobro tudi za možgane. Redna telesna dejavnost je med priporočljivimi ukrepi za zmanjšanje tveganja za kognitivni upad. To ne pomeni, da morate ure preživljati v telovadnici. S hojo, kolesarjenjem, plavanjem, plesom, vrtnarjenjem ali katero drugo obliko aktivnosti lahko gibanje postane sestavni del vašega dneva. Še posebej pomembno je najti dejavnost, v kateri uživamo. Navado, ki jo doživljamo kot zadovoljstvo in ne kot še eno obveznost, je dolgoročno veliko lažje ohraniti.

FOTO: Silke Woweries/Gettyimages

Družite se

Srečanje s prijateljico, pogovor ob kavi, družinsko kosilo ali udeležba pri skupinski dejavnosti so več kot le prijeten način preživljanja časa. Tudi družbena povezanost je med navadami, ki pomagajo pri ohranjanju kognitivnega zdravja. Druženje je hkrati nekakšna vadba za možgane. Med pogovorom poslušamo, obdelujemo informacije, se spominjamo, oblikujemo odgovore in se odzivamo na druge ljudi. Zato je vredno negovati odnose in ostati družbeno aktiven tudi v poznejših desetletjih življenja. Telefonski klic ljubljeni osebi, skupni sprehod ali druženje ob hobiju so preprosti načini za ohranjanje stika z drugimi.

FOTO: Gettyimages

Zaposlite možgane

Možgani imajo radi izzive, Healthline pa priporoča, da jih spodbujamo z dejavnostmi, kot so branje, igre in hobiji. Možnosti je skoraj neomejeno. Lahko berete knjige, rešujete križanke in druge uganke, igrate družabne igre, se naučite nove veščine ali se posvetite hobiju, ki zahteva zbranost in razmišljanje. Pri tem vam ni treba izbirati dejavnosti, ki so videti posebej zahtevne. Pomembno je najti nekaj, kar vas zanima in vas spodbuja k miselni aktivnosti.

FOTO: Gettyimages

Zaščitite se pred poškodbami

Med priporočili za ohranjanje kognitivnih sposobnosti, o katerih se morda redkeje govori, je zaščita pred poškodbami glave. V vsakdanjem življenju to predvsem pomeni, da resno jemljemo varnost v situacijah, pri katerih obstaja možnost poškodbe tega dela telesa. Zaščitna čelada je na primer pomembna pri dejavnostih, pri katerih je predvidena, varnostni pas med vožnjo  ne bi smel biti predmet pogajanja. S staranjem postaja pomembno preprečevanje padcev. Odstranjevanje ovir, ob katere bi se lahko spotaknili, in dodatna previdnost na spolzkih površinah so na videz majhne, a z vidika zaščite pomembne stvari

FOTO: Guliver/Gettyimages

Omejite uživanje alkohola

Med koraki za ohranjanje kognitivnega zdravja je omejevanje količine zaužitega alkohola. Občasen kozarec vina in prekomerno uživanje tega nista ista stvar, zato je pomembno biti pozoren na lastne navade in količino, ki jo popijemo. Če je alkohol reden del večerne rutine ali skoraj vsakega druženja, je vredno ozavestiti, koliko ga dejansko zaužijemo. Brezalkoholne pijače, mineralna voda ali brezalkoholne različice priljubljenih koktajlov so lahko preprost način, da ob nekaterih priložnostih preskočimo alkohol.

FOTO: Deagreez/Gettyimages

Izogibajte se tobačnim izdelkom

Zadnje priporočilo s seznama je preprosto: izogibajte se tobačnim izdelkom. Čeprav se opuščanje kajenja najpogosteje omenja v povezavi z zdravjem pljuč in srca, je izogibanje tobaku del tudi priporočil, usmerjenih v zmanjšanje tveganja za kognitivni upad.

FOTO: Gettyimages