Sepsa in septični šok sta nujni stanji, pri katerih je treba zdravljenje začeti čim prej

Praska, ureznina ali manjša rana se večini zdi nepomembna. In praviloma tudi je. V redkih primerih pa lahko okužba sproži nevaren odziv celotnega organizma, ki vodi v resno zdravstveno stanje oziroma sepso. Ta pa ni nujno povezana s poškodbo kože, temveč jo lahko povzročijo tudi pljučnica, okužba sečil, okužba v trebušni votlini oziroma okužbe drugih organov.

Vendar sepsa ni preprosto okužba krvi, ampak življenjsko ogrožajoč odziv organizma na okužbo, pri katerem pride do motenj v delovanju organov. Pri hudi sepsi sta lahko motena krvni obtok in preskrba tkiv, zato začnejo organi izgubljati svojo funkcijo. Brez hitrega zdravljenja lahko bolezen napreduje v septični šok, odpoved več organov in smrt.

Najpogostejši povzročitelji so bakterije, vendar lahko sepso sprožijo tudi virusi in glive. Okužbe, ki vodijo v sepso, se pogosto pojavijo v pljučih, sečilih, prebavilih, na koži ali v mehkih tkivih. Med bakterijami, ki lahko povzročijo hude okužbe, so stafilokoki, streptokoki, pnevmokoki in E. coli. Za potek bolezni ni odločilna le vrsta povzročitelja, temveč tudi mesto okužbe, njeno širjenje in odziv organizma.

Kdaj k zdravniku?

Je lahko nevarna že majhna praska? Teoretično da, vendar je pri sicer zdravem človeku majhna, površinska in čista praska zelo malo verjeten vzrok sepse. Večina takih poškodb se brez zapletov zaceli. Vsake praske tudi ni treba agresivno razkuževati. Običajno je dovolj, da si umijemo roke, rano dobro speremo s čisto vodo, odstranimo umazanijo in jo po potrebi zaščitimo s čistim obližem ali povojem. Posebno pozornost pa zahtevajo globoke, vbodne in zelo umazane rane ter ugrizi. Pri nekaterih poškodbah je treba preveriti tudi zaščito proti tetanusu. Prav tako moramo biti pozorni, če se rana namesto izboljševanja slabša: rdečina se širi, koža postaja bolj vroča in otekla, bolečina se stopnjuje, pojavi se gnojni ali smrdeč izcedek ali rdeče proge, ki se širijo po koži. Takrat je potreben posvet z zdravnikom.

Vsake praske ni treba agresivno razkuževati. FOTO: Yacobchuk/Getty Images

Pomembno je tudi splošno stanje človeka. Opozorilni znaki so hitro slabšanje, izrazita oslabelost, vročina ali mrzlica, hitro oziroma oteženo dihanje, zelo hiter utrip, omotica, hladna in potna koža ali zmedenost. Pojavita se lahko tudi zelo močna bolečina ali občutno manj urina. Če se takšni znaki pojavijo ob znani ali možni okužbi, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. To velja tudi, če na telesu ni vidne rane, na primer pri pljučnici ali okužbi sečil.

Opozorilni znaki so hitro slabšanje, izrazita oslabelost, vročina ali mrzlica, hitro oziroma oteženo dihanje, zelo hiter utrip, omotica. FOTO: Tom Merton/Getty Images

Sepsa lahko napreduje v septični šok, pri katerem pride do hude motnje krvnega obtoka in nezadostne prekrvitve organov. Posledica je lahko odpoved ledvic, pljuč, srca, jeter in drugih organov. Zato sta sepsa in septični šok nujni stanji, pri katerih je treba zdravljenje začeti čim prej.

Pri tem še omenimo, da ni ene same prelomne točke, ko pomoč ne bi bila več mogoča. Vendar je stanje težje obrniti, ko okužba prizadene delovanje organov. Prav zato je zgodnje prepoznavanje znakov tako pomembno.