Sezona 
senenega nahoda

Ker je naš imunski sistem v zadnjih letih očitno šibkejši, je število ljudi, ki so alergični na cvetni prah, vsako leto večje. Bolezen je delno dedno pogojena. Dež je prinesel olajšanje za tiste, ki so alergični na cvetni prah, zato pa jim jo lahko zagode veter, ki ga v določenih primerih ponese tudi nekaj sto kilometrov daleč.

Cvetni prah iglavcev ni nevaren, izjema je le cipresa, listnata drevesa in druge rastline pa so lahko precej neugodni za alergike. Najbolj jim škodi cvetni prah breze, oljke, trave in ambrozije, medtem ko imajo leska, platana, pravi kostanj, gaber, jelša, hrast in trpotec srednje močan vpliv na tiste s senenim nahodom. Največ ljudi je sicer preobčutljivih za trave, precej težav povzroča tudi vse bolj razširjena ambrozija.

Navzkrižna alergija

Raziskave so pokazale, da se ljudje s senenim nahodom pogosto podobno odzivajo na sorodne alergene v živilih. Taka navzkrižna alergija se kaže na različne načine, od nadležnega srbenja do bolj nevarnega alergičnega šoka. Alergiki na travnate in žitne pelode običajno težko prenašajo pšenično moko, proso in koruzo, lahko pa tudi ananas in kivi. Tisti, ki so alergični na drevesni pelod, pa orehe, jagode in paradižnik.

Lajšanje ob pomoči homeopatije

Alergeni v zraku pogosto prizadenejo tudi kožo, ki pordeči in se na določenih mestih vname, tako da skeli in srbi. Alergije blaži precej različnih zdravil (antihistaminiki, kortikosteroidi ipd.), ki vsa po vrsti lajšajo simptome, kot sta kihanje in srbenje, vendar ne odpravijo vzrokov bolezni. Ti so v našem imunskem sistemu, ki cvetni prah prepozna kot sovražnika. To sproži močan odziv obrambnega mehanizma, ki izloči več hormona histamina. Razvije se v seneni nahod, v nekaterih primerih astmo. Alergijo na cvetni prah lajšajo tudi s homeopatskimi pripravki in akupunkturo.

Napoved za alergike

Spremljanje tedenskih poročil in napovedi o pojavu cvetnega prahu je za alergike zelo pomembno. Poročilo o vsebnosti cvetnega prahu v zraku in napoved za prihodnje dni sta objavljena na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS (www.ivz.si), kjer lahko simptome zapisujete v posebni spletni dnevnik cvetnega prahu, in Agencije RS za okolje (www.arso.gov.si/vreme/napovedi in podatki/bio.html).