Po nekaterih podatkih se z vnetjem sečnice ali mehurja oziroma obojega vsaj enkrat v življenju sooči vsaka druga ženska – sečnica pri ženskah je kratka in blizu vhoda v nožnico in zadnjične odprtine ter zato izpostavljena izločkom.

Ponavljajoča se vnetja mehurja so neredka v menopavzi, ko se zaradi pomanjkanja hormona estrogena stanjša sluznica zunanjega spolovila in nožnice. Vnetja povzročajo bakterije, ki v sečila največkrat pridejo iz črevesja. Najpogostejša povzročiteljica je črevesna bakterija Escherichia coli (E. coli).

Vnetje mehurja povzročijo tudi spolno prenosne okužbe s herpesom, klamidijo ali trihomonasom. Čeprav se pogosteje kot pri moških pojav­lja pri ženskah, tudi oni pred njim niso varni. Zlasti so zanj dovzetni moški s povečano prostato, saj pri njih v mehurju pogosto zastaja urin.

 FOTO: Gpointstudio/Gettyimages

Za poletje brez nadlog

Poleti, ko smo pogosteje v vodi, tudi v bazenih s klorirano vodo, je tveganje za vnetje večje. Materiali kopalk so zelo vpojni in vpijajo tudi razne kemikalije ter bakterije, ki jih vsebuje voda v bazenih, jezerih, rekah in morju.

Po plavanju ostanejo škodljive snovi v kopalkah. In ne samo to: v toplem in vlažnem okolju se bakterije in glivice tudi hitro množijo. S tem se poruši naravno ravnovesje, škodljivi mikroorganizmi lahko zaidejo v telo in privedejo do raznih obolenj. Nasvet je, da se po plavanju preoblečemo v suhe kopalke.

Prav tako v mesecih, ko se termometer čez dan povzpne na trideset stopinj Celzija in več, izberimo ohlapnejša oblačila, spodnje perilo naj bo iz naravnih materialov, če se potimo, se je prav tako smiselno čim prej preobleči v suha oblačila, saj se vnetje lahko razvije, ko pridemo v klimatizirane prostore; ker se zunaj potimo, je spodnje perilo nam­reč vlažno.

V vročini moramo poskrbeti za redno pitje dovolj tekočine, najbolje navadne vode. Občasno posezimo tudi po mineralni vodi. Izguba telesne tekočine zaradi potenja namreč povzroči, da se količina urina zmanjša, potreba po praznjenju mehurja je redkejša, urin je veliko bolj koncentriran in ga je manj, ima tudi izrazitejši vonj.

Posebno ob nerednem odvajanju, torej, ko je urin dlje časa v mehurju, se lahko bakterije pretirano namnožijo. Zato je pitje dovolj tekočine – vsaj liter in pol do dva – nujen korak v preprečevanju oziroma zmanjševanju tveganja za vnetja sečil.

Zaradi počitnic in dopustov so v toplejših mesecih leta pogostejši spolni odnosi, pri katerih je prav tako možnost okužbe.

Pri ljudeh, ki so zaradi inkontinence primorani nositi vložke, se večkrat lokalno razvije okužba zunanjih sečil, ki se lahko prenese tudi na notranje sečne organe.

Za preprečevanje okužbe sečil je zelo pomembna tudi osebna higiena. Izogibati se velja penečih se kopeli in zelo dišečih mil ali gelov za prhanje, saj lahko vsebujejo snovi, ki dražijo sečnico in jo naredijo dovzetnejšo za okužbo. Za prhanje uporabimo milo s kislim pH za intimno nego.

FOTO: Pair Srinrat/Shutterstock

Simptomi in znaki

Kaj opozarja na okužbo sečil? Obolenje pogosto poteka v blažji obliki in v nekaterih primerih ne zahteva zdravljenja z antibiotiki in drugimi protibakterijskimi zdravili.

Simptomi se razlikujejo glede na resnost in obseg težave. Vsekakor je treba ob nekaterih spremembah pri mokrenju ukrepati. Tako ne smemo zanemariti naslednjih znakov: nenadno pogostejše uriniranje kot običajno; moten urin in urin, ki je lahko krvav ter neprijetnega vonja; bolečina in pekoč občutek med uriniranjem; stalen pritisk na mehur in občutek siljenja na malo potrebo; krči v spodnjem delu trebuha in hrbta.

Če se nezdravljeno vnetje razširi na ledvice, se pojavita bolečina v ledvenem predelu hrbta in visoka vročina z mrzlico. Takrat je potreben takojšen obisk zdravnika.

FOTO: Shutterstock

Pomoč

Pri nezapletenih okužbah se z antibiotičnim zdravljenjem lahko počaka. Najprej si lahko pomagamo sami, in sicer že takoj, ko pri uriniranju zaznamo pekoč občutek: prvi in najboljši ukrep je pitje več tekočine. Več seča sproti izpira bakterije. Priporočljivo je pitje vode, poskusimo pa lahko tudi pripravke iz brusnic.

Če se stanje v nekaj dnevih po povečanem vnosu tekočine, ki spira mehur in stene sečil, in uporabi teh pripravkov ne izboljša, sta potrebni ustrezna analiza urina v laboratoriju in antibiotična terapija, ki je primerna za odpravo povzročitelja vnetja.