Škoda je včasih nepopravljiva, pacient naj vpraša, kadar česa ne razume

Danes zaznamujemo svetovni dan varnosti pacientov, ki je letos posvečen varni obravnavi nenalezljivih bolezni. V ospredju so ljudje s sladkorno boleznijo, boleznimi srca in žilja, rakom, kroničnimi boleznimi dihal in drugimi dolgotrajnimi boleznimi. Njihova obravnava pogosto vključuje različne zdravstvene službe, zato so še posebej pomembni usklajevanje zdravljenja, varna uporaba zdravil, pravočasna diagnostika in dobra komunikacija. Letošnji slogan je Varna obravnava za vse življenje.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) varnost pacientov opredeljuje kot preprečevanje škode, ki bi se ji bilo mogoče izogniti, in zmanjševanje tveganja za nepotrebno škodo pri zdravstveni obravnavi. Ne gre le za varnost zdravil in posegov, temveč tudi za pravilno diagnostiko, preprečevanje okužb in padcev ter dobro komunikacijo. Po oceni SZO je v zdravstveni obravnavi prizadet približno vsak deseti pacient, več kot polovico teh primerov pa bi lahko preprečili.

Napačno razumljena informacija

Predstavljajmo si človeka z nekaj kroničnimi boleznimi. Jemlje več zdravil in obiskuje različne zdravnike. Specialist mu predpiše novo zdravilo, vendar nima popolnega pregleda nad njegovo dosedanjo terapijo, zato pacient ni prepričan, kako naj zdravila kombinira. Nato opravi še preiskavo. Izvid pokaže spremembo, ki zahteva nadaljnjo obravnavo, vendar ni jasno, kdo bo zanjo poskrbel. Ko se začnejo takšne pomanjkljivosti seštevati, lahko pacient utrpi škodo, ki je včasih žal nepopravljiva.

Varnost se pogosto skriva za preprostimi vprašanji: Sem razumel navodila zdravnika? Kdo bo ukrepal, če bo izvid slab? Bo naslednji zdravnik vedel, kaj je ugotovil prejšnji? Ali zdravnik ve, katera zdravila že jemljem? Prav pri zdravilih je prostora za napake veliko. Pacient lahko dobi napačen odmerek, zdravilo, ki se ne ujema z drugimi, ali pa navodila, ki jih napačno razume. SZO ocenjuje, da zaradi zdravil približno eden od 20 pacientov utrpi škodo, ki bi jo bilo mogoče preprečiti.

Konkretne posledice poznamo tudi v slovenskem zdravstvu. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja primer, ko pacient zaradi podobne embalaže prejme napačno zdravilo. K napaki lahko prispevajo način shranjevanja, pomanjkljivo preverjanje, komunikacija ali nejasni postopki. Med tveganji je tudi zamenjava vzorcev. Ministrstvo za zdravje zato med varovalnimi ukrepi izpostavlja dvojno preverjanje identitete pacienta in skladnosti podatkov pred nadaljnjo obravnavo.

Taki primeri pokažejo, da varnost ni samo vprašanje ravnanja posameznega zdravstvenega delavca. Zdravstvena obravnava vključuje veliko predaj informacij med različnimi ljudmi in ustanovami, pri vsaki pa se lahko informacija izgubi ali napačno razume.

Celostna obravnava

Pri kroničnih boleznih je zato pomembno, da je zdravljenje dobro usklajeno in se prilagaja pacientu skozi celotno obdobje. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije med pomembnimi varovalkami izpostavlja redne kontrolne preglede, individualne načrte zdravljenja in skupno sprejemanje odločitev, pri katerih se upoštevajo tudi cilji in želje pacienta.

Pomemben je celostni pristop, ki poleg telesnega zdravja upošteva duševno zdravje, funkcionalne zmožnosti ter socialne dejavnike. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi medicinske sestre, ki pacienta spremljajo skozi različne faze dolgotrajnega zdravljenja.

Zdravnik bi si moral vzeti dovolj časa za vsakega pacienta. FOTO: Getty images

K varnosti prispeva tudi pacient – vpraša, kadar česa ne razume, in pove, katera zdravila jemlje. Pri kroničnih boleznih je ključna neprekinjena in usklajena skrb, pri kateri se informacije ne izgubijo, pacient pa je enakovreden partner pri odločitvah o svojem zdravljenju.​