
Galerija

Holesterol v krvi kroži v obliki lipoproteinov, ki jih delimo na dve glavni skupini. LDL ali lipoprotein nizke gostote, imenovan tudi slabi holesterol, se lahko kopiči na stenah žil in povzroča aterosklerozo. Nasprotno pa HDL, lipoprotein visoke gostote, znan kot dobri holesterol, pomaga odstranjevati presežek holesterola iz žil in ga prenaša v jetra, kjer se razgradi. Poleg teh dveh oblik je pomembno spremljati tudi trigliceride, ki so dodatni dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja.
Holesterol dobimo iz dveh virov: 70–75 odstotkov ga encimsko nastane v jetrih in temu pravimo notranji ali endogeni holesterol, 25–30 odstotkov pa ga zaužijemo s hrano. Ker je topen v maščobah, ga prav z mastno hrano živalskega izvora zaužijemo največ.
Raven holesterola je mogoče preprosto preveriti s krvnim testom. Odraslim se priporoča redno spremljanje vrednosti vsaj vsakih pet let, še posebno po 40. letu starosti in pri družinski anamnezi povišanega holesterola. Ciljne vrednosti so odvisne od posameznikovega zdravstvenega stanja, vendar na splošno velja, da naj bi bil LDL pod 3,37 mmol/L, HDL nad 1 mmol/L, skupni holesterol pa pod 6,22 mmol/L.
Na raven holesterola močno vpliva življenjski slog. Nezdrava prehrana, bogata z nasičenimi in transmaščobami, lahko zviša raven LDL, medtem ko pomanjkanje telesne aktivnosti vodi v nižjo raven HDL. Kajenje dodatno poslabšuje stanje, saj znižuje raven dobrega holesterola in poškoduje krvne žile. Čezmerna telesna teža je še en pomemben dejavnik, ki lahko zviša raven trigliceridov in poslabša lipidno ravnovesje. Posledice pušča tudi kronični stres, saj lahko povzroči hormonska nihanja in negativno vpliva na prehranjevalne navade.
Za vzdrževanje zdrave ravni holesterola so ključne primerne življenjske navade. Pravilna prehrana vključuje več sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in zdravih maščob, kot so oljčno olje, oreščki in avokado. Pomemben je zadosten vnos vlaknin, saj hrana, bogata z vlakninami – na primer stročnice, ovseni kosmiči in lanena semena –, lahko pomaga znižati holesterol LDL. Med živili, ki ugodno vplivajo na raven holesterola, so tudi mastne ribe, kot so losos, sardine in skuša, saj vsebujejo maščobne kisline omega-3, ki pomagajo uravnavati maščobe v krvi. Poleg tega so koristna živila, bogata s steroli in stanoli, kot so oreščki, semena ter nekateri obogateni mlečni izdelki.
1. Zelenjava, bogata z vlakninami, na primer brokoli, cvetača in špinača.
2. Ribe, bogate z maščobnimi kislinami omega-3, kot so losos, skuša, sardine.
3. Avokado zaradi vsebnosti zdravih maščob.
4. Oreščki, bogati z nenasičenimi maščobami (npr. mandlji, lešniki, orehi).
5. Ovseni kosmiči zaradi velike vsebnosti vlaknin.
Redna telesna dejavnost, kot je vsaj 30 minut zmerne vadbe na dan, ugodno vpliva na razmerje med LDL in HDL. Po prenehanju kajenja se lipidni profil izboljša že v nekaj tednih, podobno k temu prispeva obvladovanje telesne teže.

Povišane ravni holesterola LDL pripomorejo k razvoju ateroskleroze, pri kateri se arterije zožijo in izgubijo prožnost. To povečuje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, zato je ključno, da bolj ogroženi posamezniki pravočasno ukrepajo. Poleg sprememb življenjskega sloga lahko zdravnik predpiše ustrezno zdravljenje. Najpogosteje se uporabljajo statini, ki učinkovito znižujejo LDL, fibrati, ki so namenjeni predvsem zmanjševanju trigliceridov, zaviralci absorpcije holesterola, ki zmanjšujejo njegovo vsrkavanje v črevesju, ter novejša biološka zdravila, inhibitorji PCSK9, ki so zelo učinkoviti pri ljudeh z visoko ogroženostjo.
Priporočene vrednosti (meja holesterola):
Celokupni holesterol: pod 6,22 mmol/L
Holesterol LDL (slabi): pod 3,37 mmol/L
Holesterol HDL (dobri): nad 1,40 mmol/L
Obstaja veliko mitov o holesterolu, zaradi katerih ima marsikdo napačno predstavo o tem problemu. Pogosto napačno prepričanje je, da je vsa hrana z visokim holesterolom škodljiva – v resnici nekatera živila, kot so jajca, ne vplivajo bistveno na LDL, medtem ko so nasičene in transmaščobe veliko bolj sporne. Prav tako ne drži, da imajo težave s holesterolom le starejši – tudi mlajši so lahko ogroženi, še posebno ob nezdravem načinu življenja. Pomembno je tudi vedeti, da povišan holesterol ne povzroča vidnih simptomov, zato se mnogi ne zavedajo težave, dokler ni prepozno. Naravna sredstva, kot so rdeči riž, maščobne kisline omega-3 in rastlinski steroli, lahko pomagajo, vendar niso nadomestilo za uravnoteženo prehrano in po potrebi tudi zdravila.
Skrb za zdrav življenjski slog je ključna pri uravnavanju holesterola in preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Pravilna prehrana, redna telesna aktivnost in izogibanje škodljivim navadam lahko dolgoročno pomembno izboljšajo zdravje. Redno testiranje ravni holesterola omogoča zgodnje ukrepanje in preprečevanje resnih zapletov. Če so vrednosti močno povišane, je priporočljivo posvetovanje z zdravnikom, ki lahko priporoči ustrezne ukrepe in po potrebi predpiše zdravljenje.
Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.